Maks Simončič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Maks Simončič
Rojstvo7. oktober 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Gradec
Smrt5. december 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (79 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicpesnik, pisatelj, operni pevec, libretist

Maks Simončič, slovenski libretist, pevec, pisatelj in pesnik, * 7. oktober 1887, Gradec, † 5. december 1966, Ljubljana.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Med prvo svetovno vojno je bil na fronti ter bolnišnicah, nato še v ruskem ujetništvu (vojne dogodke je popisal v delu Galicija leta 1934). Po vrnitvi v Ljubljano je bil sprva arhivar, nato član opernega zbora v ljubljanski Operi. Nastopil je tudi v manjših opernih vlogah. Zložil je kar nekaj libretov za operete, ki so jih med obema vojnama komponirali Pavel Šivic (Oj, ta prešmentana ljubezen), Janko Gregorc (Erika), Alojzij Mav (Angel z avtom) in Josef Raha (Vse za ljubezen). Neuglasbljeni sta ostala libreti Manever in Od Bleda do Skoplja. Ustvaril je nekaj dramskih besedil (enodejanke Dva nasprotna značaja, Jaz bi te že rada imela in Neustrašenci, trodejanko Zmešnjava nad zmešnjavo ...). Pisal je pesmi, zlasti za mladino (Mali veseljak in Ciciban). Ukvarjal se je tudi z notografijo. Tako je notografiral Fantazijo za violino in klavir Matije Bravničarja in Ilovo Goro Marjana Kozine. Z Antoninom Balatko je leta 1929 sestavil Pesmarico moških zborov.