Lugal-kiniše-dudu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lugal-kiniše-dudu
𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌
Foundation nail Entemena Louvre AO22934.jpg
Ustanovitveni žebelj lagaškeg kralja Entemene, posvečen bogu Bad-tibire, z omembo mirovnega sporazuma med Lagašem in Urukom: "To so bili dnevi, ko sta Entemena, vladar Lagaša, in Lugal-kiniše-dudu, vladar Uruka, sklenila sporazum o bratstvu"; besedilo je najstarejši znani diplomatski dokument; najden je bil v Telohu, starodavnem Girsuju; napisan je bil okoli leta 2400 pr. n. št.; Muzej Louvre, Pariz[1]
Vladanjeokoli 2400 pr. n. št.
PredhodnikUrzage[2]
NaslednikLugal-kisal-si
Rojstvo25. stoletje pr. n. št.
Smrtdatum neznan
DinastijaDruga uruška dinastija
Lega Uruka v sedanjem Iraku

Lugal-kiniše-dudu (𒈗𒆠𒉌𒂠𒌌𒌌, lugal-ki-ni-še₃-du₇-du₇)[3] ali Lugal-kigine-dudu (𒈗𒆠𒁺𒉌𒌌𒌌, lugal-ki-gin-ne2-du₇-du₇)[4] je bil kralj (ensi) Uruka in Ura, ki je vladal proti koncu 25. stoletja pr. n. št.[5] Seznam sumerskih kraljev ga omenja kot drugega kralja dinastije po En-kakanka-ani in mu pripisuje fantastičnih 120 let vladanja.[5][6]

Njegovi napisi kažejo, da je oblast nasledil od svojih predhodnikov, ker se je proglašal za kralja Ura in Kiša:[7]

"Za Ana, kralja vseh dežel, in Inano, gospodarico Eane. Lugalkiginnedudu, kralj Kiša. Ko je Inana podelila Lugalkiginneduduju položaj enkija, mu je dovolila, da kraljuje tudi v Uruku in Uru."
— Napis Lugal-kiniše-duduja[8][9]

Znani so številni fragmenti, na katerih je Lugal-kiniše-dudujevo ime. Večina fragmentov je bila odkrita v Nipurju in je zdaj shranjena v Muzeju arheologije in antropologije Univerze v Pensilvaniji.[10]

Najpomembnejši dokument, v katerem je omenjeno njegovo ime, je glinast žebelj, odkrit v Girsuju, izdelan v spomin na zavezništvo, sklenjeno z Entemeno Lagaškim. Zapis je najstarejši znani mirovni sporazum, sklenjen med dvema kraljema:[5][11]

Entemenov žebelj z omembo zavezništva z Lugal-kiniše-dudujem

Prva vrstica:
Dinanna-ra / Dlugal-e2-muš3-ra / en-mete-na / ensi2 / lagaški-ke4 / e2-muš3 e2 ki-ag2-ga2-ne-ne / mu-ne-du3 / KIBgunû mu-na-du11 / en-mete-na / lu2 e2-muš3 du3-a
Druga vrstica:
D-ra-ni / dšul-utul12-am6 / u4-ba en-mete-na / ensi2 / lagaški / lugal-ki-ne2-eš2-du7-du7 / ensi2 / unuki-bi / nam-šeš e-ak

Prva vrstica:
"Za Inano / in Lugal-emuša / Enmetena / vladar / Lagaša, / E-muš, njihov ljubljeni tempelj / zgradil / in ukazal (izdelati te) glinaste žeblje zanju. / Enmetena, / ki je zgradil E-muš,"
Druga vrstica:
"njegov osebni bog / je Šul-utul. / V tistem času (sta) Enmetena, / vladar / Lagaša, / in Lugal-kineš-dudu, / vladar / Uruka, / sklenila bratstvo."

— Sporazum o zavezništvu med Entemano in Lugal-kiniše-dudujem[12]

Lugal-kineš-duduja je nasledil njegov sin Lugal-kisal-si (bere se tudi Lugaltarsi.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Louvre Museum Official Website". cartelen.louvre.fr.
  2. Marchesi, Gianni. "Toward a Chronology of Early Dynastic Rulers in Mesopotamia". in W. Sallaberger and I. Schrakamp (eds.), History & Philology (ARCANE 3; Turnhout), str. 139-156 (angleščina).
  3. "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.
  4. Maeda, Tohru. Kink of Kish in Pre-sargonic Sumer. str. 4.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Hayes, William (1950). Chronology. Cambridge Ancient History. str. 51.
  6. "The Sumerian king list: translation". etcsl.orinst.ox.ac.uk.
  7. Centre, Copenhagen Polis (2002). A Comparative Study of Six City-state Cultures: An Investigation. Kgl. Danske Videnskabernes Selskab. str. 34. ISBN 978-87-7876-316-7.
  8. Maeda, Tohru (1981). "King of Kish in Pre-Sargonic Sumer". The Reports of the Society for Near Eastern Studies in Japan. Orient:, 17: 7.
  9. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  10. CDLI-Found Texts.
  11. Deena Ragavan. Cuneiform Texts and Fragments in the Harvard Art Museum. Arthur M. Sackler Museum, Cuneiform Digital Library Journal, vol. 2010: 1. ISSN 1540-8779.
  12. [1] Deena Ragavan. Cuneiform Texts and Fragments in the Harvard Art Museum / Arthur M. Sackler Museum, Cuneiform Digital Library Journal, vol. 2010:1, ISSN 1540-8779
  13. Clay, Albert Tobias; Hilprecht, H. V. (Hermann Vollrat); Myhrman, David Vilhelm; Poebel, Arno; Ranke, Hermann; Radau, Hugo; Langdon, Stephen (1892). The Babylonian Expedition of the University of Pennsylvania. Series A: Cuneiform texts. Philadelphia : Dept. of Archaeology, University of Pennsylvania. str. Transcriptions 86-87.
  14. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
Lugal-kiniše-dudu
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Urzage
Kralj Uruka
okoli 25. stoletja pr. n. št.
Naslednik: 
Lugal-kisal-si