Lorenzo da Firenze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lorenzo da Firenze
Rojstvo datum neznan
Italija
Smrt december 1372
Italija
Državljanstvo Italija
Poklic skladatelj

Lorenzo da Firenze (Lorenzo Masi, Magister Laurentius de Florentia), italijanski skladatelj, † december 1372 ali januar 1373.

Lorenzo je bil skladatelj in glasbeni predagog italijanskega trecenta. V Firencah je tesno sodeloval s Francescom Landinijem.

O njegovem življenju je malo znanega, nekaj podrobnosti pa je mogoče izluščiti iz zapisov njegove glasbe. V firencah je deloval kot učitelj glasbe in verjetno je bil učitelj samega Landinija. Leta 1348 do smrti je deloval kot kanonik cerkve sv. Lorenza. Njegova dela so shranjena v kodeksu Squarcialupi, ilustriranem rokopisu, ki je najobsežnejši vir italijanske glasbe 14. stoletja. V tem reokopisu je ohranjenih 17 njegovih del, od tega 10 madrigalov, 6 ballat in ena caccia. Poleg tega je napisal tudi nekaj mašnih stavkov (ki so se ohranili do danes) in didaktično skladbo Antefana, njeno besedilo priča o dejstvu, da je bil pedagog.

Slog njegove kompozicije je napreden, včasih tudi eksperimentalen, kljub temu pa pomešan s konservativnimi glasbenimi sredstvi. Čeprav je uporabljal imitacijo, ki je bila tedaj relativno nova tehnika, in heterofono teksturo, tedaj rariteto v evropskem prostoru, je še vedno uporabljal vzporedne kvarta in kvinte. Križanja glasov so v primeru večglasja pogosta; večina njegovih skladb pa je vendarle monofonih. Poleg tega je uporabljal kromatiko do mere, ki je bila v 14. stoletju redkost, vsaj do obdobja skladateljev skupine ars subtilior. V nekaterih njegovih skladbah je opazen vpliv francoske glasbe (ars nova), npr. izoritmične pasaže (značilne za Machauta, vendar redke v italijanski glasbi). Tudi nekaj notacijskih domislic daje slutiti povezavo s Francijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]