Pojdi na vsebino

Lens, Pas-de-Calais

Panorama Lensa
Lens, Pas-de-Calais
Lega
Zemljevid
Lens, Pas-de-Calais se nahaja v Francija
Lens, Pas-de-Calais
Lens, Pas-de-Calais se nahaja v Hauts-de-France
Lens, Pas-de-Calais
50°25′53″N 2°49′57″E / 50.43139°N 2.83250°E / 50.43139; 2.83250
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaPas-de-Calais
OkrožjeLens
KantonLens-Severovzhod
Lens-Severozahod
Lens-Vzhod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Lens-Liévin
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Guy Delcourt
Površina
1
11,7 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
32.618
 • Gostota2.800 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
62498 /62300
Nadmorska višina27–71 m
(povp. 38 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Lens je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais. Leta 1999 je mesto imelo 36.823 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Lega kraja v departmaju

Kraj leži ob kanalu reke Deûle, 20 km severno od Arrasa. Skupaj s sosednjim Liévinom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communaupole.

Administracija

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Lens je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Avion, Bully-les-Mines, Carvin, Courrières, Harnes, Hénin-Beaumont, Leforest, Liévin-Jug/Sever, Montigny-en-Gohelle, Noyelles-sous-Lens, Rouvroy, Sains-en-Gohelle in Wingles s 368.921 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Novec iz obdobja Merovingov izpričuje obstoj Lensa kot Lenna Cas(trum). Druga beseda pomeni zgolj to, da je bil kraj utrjen, medtem ko je prva še vedno skrivnostna: neki raziskovalci menijo, da izhaja iz galske besede "onna" v pomenu reke, vira.

Med španskim razmahom v Evropi v 16. stoletju je bil Lens del Španskih Nizozemsk. 20. avgusta 1648 se je v njegovi bližini odvijala zadnja pomembnejša bitka tridesetletne vojne, v kateri je francoska vojska pod poveljstvom Ludvika II. Condéjskega porazila Špance, in s katero je začela upadati njihova moč in prisotnost na tem ozemlju. Ta bitka je dovoljevala kardinalu Mazarinu podpisati Vestfalski mir, ki je končal osemdesetletno vojno. 7. novembra 1659 je bila s Pirenejskim mirom pokrajina Artois skupaj z Lensom vrnjena Franciji.

Sredi 19. stoletja je bil med sondiranjem v globini 151 m najden premog, s čimer je Lens postal središče premogovništva.

Med prvo svetovno vojno je Lens zasedla nemška vojska, mesto pa je pri tem izgubilo kar polovico prebivalstva. Povojna obnova je bila prekinjena med drugo svetovno vojno, ko ga je leta 1940 ponovno zasedla Nemčija. Leta 1944 je bil težko bombardiran.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.