Liévin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Panorama Liévina
Liévin
Liévin - Fosse n° 1 - 1 bis - 1 ter des mines de Liévin, puits n° 1 bis (H).JPG
Liévin se nahaja v Francije
Liévin
Liévin se nahaja v Hauts-de-France
Liévin
50°25′19″N 2°46′40″E / 50.42194°N 2.77778°E / 50.42194; 2.77778Koordinati: 50°25′19″N 2°46′40″E / 50.42194°N 2.77778°E / 50.42194; 2.77778
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaPas-de-Calais
OkrožjeLens
KantonLiévin-Jug
Liévin-Sever
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Lens-Liévin
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Jean-Pierre Kucheida
Površina
1
12,83 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
30.785
 • Gostota2.400 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
62510 /62800
Nadmorska višina32–80 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Liévin je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Pas-de-Calais regije Nord-Pas-de-Calais. Leta 1999 je mesto imelo 33.427 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Franciji, 20 km severno od Arrasa. Skupaj s sosednjim Lensom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communaupole.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Liévin je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Liévin-Jug (del občine Liévin, občini Angres, Éleu-dit-Leauwette: 25.576 prebivalcev),
  • Kanton Liévin-Sever (del občine Liévin, občina Grenay: 21.622 prebivalcev).

Oba kantona se nahajata v okrožju Lens.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil vse do leta 1857 manjša podeželska vas, ko je bil v njeni bližini odkrit premog, s katerim se je začel njen vzpon. Število prebivalstva je s številke 1.223 v letu 1820 naraslo na več kot 25.000 v letu 1914. Razvoj Liévina je kruto zavrla prva svetovna vojna, v kateri je bilo 400 civilnih žrtev in 600 vojakov, sam kraj pa uničen. Po vojni leta 1920 je bil Liévin odlikovan z vojaškim križcem, po nekaj letih obnove pa je njegov razvoj na osnovi premogovništva zopet šel naprej. Druga svetovna vojna ga je ponovno zaustavila. V letu 1940 je bil evakuiran, v njem pa se je nastanila nemška vojska. S pomočjo časopisa Voix du Nord je bilo organizirano odporništvo, osvobojen 2. septembra 1944 s strani britanske 8. armade. Z recesijo v rudarski industriji se je v 60. letih 20. stoletja začelo zapiranje posameznih kopov, poslednji rov pa je bil zaprt leta 1974.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.