La Châtre

La Châtre
La Châtre
Občina
	Lega
	46°34′56″N 1°59′14″E / 46.58222°N 1.98722°EKoordinati: 46°34′56″N 1°59′14″E / 46.58222°N 1.98722°E
Država	Francija
Regija	Center-Val de Loire
Departma	Indre
Okrožje	La Châtre
Kanton	La Châtre
Interkomunaliteta	Skupnost občin; La Châtre - Saint-Sévère
Upravljanje
• Župan (1995-2014)	Nicolas Forissier (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina 1	6,06 km2
Prebivalstvo (1 januar 2021)	4.034
• Gostota	670 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	36046 /36400
Nadmorska višina	198–263 m ; (povp. 222 m)
	1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

La Châtre je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre. Leta 2009 je naselje imelo 4.477 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v osrednji francoski pokrajini Berry ob reki Indre, 36 km jugovzhodno od Châteaurouxa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

La Châtre je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine La Berthenoux, Briantes, Champillet, Chassignolles, Lacs, Lourouer-Saint-Laurent, Le Magny, Montgivray, Montlevicq, La Motte-Feuilly, Néret, Nohant-Vic, Saint-Août, Saint-Chartier, Saint-Christophe-en-Boucherie, Thevet-Saint-Julien, Verneuil-sur-Igneraie in Vicq-Exemplet s 13.561 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Aigurande, La Châtre, Éguzon-Chantôme, Neuvy-Saint-Sépulchre in Sainte-Sévère-sur-Indre s 33.540 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

La Châtre je bil ustanovljen na tleh verjetno rimskega tabora, ki je ščitil prehod čez reko Indre, njegovo ime pa se pojavi šele v listinah 16. stoletja kot lat. Castra.

Opatija sv. Vincenca je bila, po arheoloških raziskavah, verjetno ustanovljena okoli leta 640. Okoli 1010 je Rudolf II. Déolski, omenjen v listinah, ustanovil baronstvo La Châtre za svojega sina Ebbesa, pod katerim so bili še okoliški kraji. Kraj je leta 1152 požgal francoski kralj Ludvik VII., v letu 1209 bil pokoren Filipu Avgustu, 1629 pa ga je zadela kuga.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

stolp - donjon Tour des Chauvigny, danes se v njem nahaja muzej francoske pisateljice George Sand,
cerkev sv. Germana,
stari most pont aux laies, del nekdanje rimske poti med Argentonom in Châteaumeillantom.
nekdanji karmeličanski samostan, ukinjen med francosko revolucijo, cerkev preurejena v mestno hišo.