Kućište
Kućište | |
|---|---|
 | |
  Kućište Geografska lega na Hrvaškem | |
| 42°58′46″N 17°7′21″E / 42.97944°N 17.12250°EKoordinati: 42°58′46″N 17°7′21″E / 42.97944°N 17.12250°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Dubrovniško-neretvanska županija |
| Občina | Orebić |
| Nadm. višina | 32 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 204 |
| Poštna številka | 20267 Kućište |
| Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno). | |
Kućište (tudi Kučište) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Orebić; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Lega[uredi | uredi kodo]
Naselje leži ob Pelješkem kanalu na južni obali polotoka Pelješac okoli 6 km zahodno od Orebića pod vznožjem Vrha Ljute, ki doseže 311 m nadmorske višine in pod Zmijinim brdom, ki ga z 712 m visokim vrhom Vipera ter 547 m visoko Pišćetelo varujeta pred severnimi vetrovi. K Kućištu pripadajo še zaselki Zamošće in Perna ob obali ter Zukovac-Bilopolje, ki je oddaljen okoli 0,5 km od obale. S cesto je povezan z Orebićem in ostalimi naselji na polotoku.[1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V naselju in okolici so bili najdeni predmeti iz razdobja od neolitika do železne dobe. Jedro starega dela naselja je bilo zgrajeno v 16. stoletju. Beneški kartograf Coronelli je leta 1640 na svojih zemlevidih označil okoli 30 hiš. Med hišami ob obali je pomembna Lazarevićeva hiša zgrajena okoli leta 1700. V 18. stoletju in 19. stoletju so tu zgradili več tako imenovanih kapitanskih hiš po vzoru dubrovniških poletnih dvorcev. Gotska cerkev sv. Luke na pokopališču je bila zgrajena v 14. stoletju z zvonikom iz leta1522. Baročna cerkev Svetog Trojstva stoji ob obali, zgrajena pa je bila okoli leta 1752.[2]
Demografija[uredi | uredi kodo]
| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 446 | 412 | 333 | 317 | 302 | 295 | 273 | 266 | 203 | 224 | 272 | 225 | 200 | 214 | 204 |
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
