Kristina Švedska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Princesa Kristina
Portret
Zakonec Tord Magnuson
Potomci Gustaf Magnuson
Oscar Magnuson
Victor Magnuson
Polno ime
Christina Louise Helena
Hiša Bernadotte
Oče Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
Mati Princesa Sibyla Saxe-Coburg-Gothska
Rojstvo 3. avgust 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (74 let)
palača Haga, Solna, Stockholm[d]
Švedska kraljevska družina
Great coat of arms of Sweden (without mantle).svg

Kralj Karl XVI. Gustav
Kraljica Silvija


Princesa Brigita

p · p · u · z

Princesa Kristina, gospa Magnuson (polno ime Christina Louise Helena), * 3. avgust 1943, Haga palača, Solna, Švedska.

Princesa Kristina je najmlajša od štirih sester kralja Karla XVI. Gustava Švedskega. Posluje kot Christina Magnuson.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Kristina (v ospredju) v igri s sestrami leta 1945.

Princesa Kristina se je rodila v Haga palači izven Stockholma. Je četrti otrok princa Gustava Adolfa in princese Sibyle in vnukinja kralja Gustava VI. Adolfa.

Ima tri starejše sestre, Margareto, Brigito in Désirée ter enega mlajšega brata Karla Gustava

Poroka in družina[uredi | uredi kodo]

Svojega bodočega moža je spoznala na kosilu v Stockholmu leta 1961. Njen mož je Tord Gösta Magnuson (rojen 4. aprila 1941 v Stockholmu) in sin Lennarta Magnusona in njegove žene Gerde Klemming. Zaroka princese Kristine in Torda Magnusona je bila objavljena leta 1974.

Par se je poročil 15. junij 1974 v cerkvi kraljevske palače v Stockholmu. Princesa Kristina je nosila tiaro Connaught, del draguljev švedske kraljevske družine[1] in njena poročna obleka je bila iz Stockholmske šole Märtaskolan.[2]

Zaradi njene neenake zakonske zveze se je odrekla nazivu kraljeva visokost in dobila naslov princesa Kristina, gospa Magnuson skupaj z nazivom njena ekscelenca. Tako ona in njeni potomci ne morejo dedovati na švedski prestol.

Par ima tri sine:

  • Carl Gustaf Victor Magnuson, rojen 8. avgusta 1975 v Stockholmu. Je ekonomist in boter svojemu bratrancu princu Nikolaju (roj. 2015). 31. avgusta 2013 se je poročil z Vicky Elisabeth Andrén (roj. 1983). Skupaj imata eno hčerko:
  • Tord Oscar Frederik Magnuson, rojen 20. junija 1977 v Stockholmu. Dela kot oblikovalec očal.[3] 24. septembra 2011 s je poročil z Emmo Emelie Charlotta Ledent (roj. 1981). Skupaj imata dva sina:
    • Albert Magnuson, rojen 10. februarja 2012
    • Henri Magnuson, rojen 16. oktobra 2015[4]
  • Victor Edmund Lennart Magnuson, rojen 10. septembra 1980 v Stockholmu. Je v razmerju s Frido Louise Bergström (roj. 1980), s katero ima dva sina:
    • Edmund Bengt Lennart Magnuson, rojen 11. decembra 2012
    • Sigvard Magnuson, rojen 25. avgusta 2015[5]

Kraljeve dolžnosti[uredi | uredi kodo]

Princesa Kristina živi v Stockholmu skupaj z možem, ki jo spremlja na dogodkih kraljevske družine. Med materino smrtjo leta 1972 in bratovo poroko leta 1976 je bila edina kraljevska princesa na Švedskem, ki je delovala kot prva dama države.

Čeprav nima več kraljevskega naziva, je še vedno aktivni član kraljeve družine in občasno gre na dogodke uradne narave, kot se na primer udeleži podeljevanje Nobelovih nagrad.

9 let je bila predsednica švedskega Rdečega križa.

Nazivi[uredi | uredi kodo]

Prvotni grb princese Kristine, ko je še bila švedska princesa
  • 3. avgust 1943 – 15. junij 1974: Njena kraljeva visokost princesa Kristina Švedska
  • 15. junij 1974 – danes: Njena ekscelenca princesa Kristina, gospa Magnuson

Zdravje[uredi | uredi kodo]

19. decembra 2010 je bilo objavljeno, da je bila princesa Kristina prejšnjo pomlad diagnosticirana z rakom na dojki in je že trikrat šla na operacijo.

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Oskar II. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
8. Gustav V. Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Princesa Sofija Nassauska
 
 
 
 
 
 
 
4. Gustav VI. Adolf Švedski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Friderik I. Badenski
 
 
 
 
 
 
 
9. Princesa Viktorija Badenska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Princesa Ludovika Pruska
 
 
 
 
 
 
 
2. Princ Gustav Adolf, vojvoda Västerbottenski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albert, britanski princ (24)
 
 
 
 
 
 
 
10. Princ Artur, vojvoda Connaughtski in Strathearnski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Viktorija Britanska (=25)
 
 
 
 
 
 
 
5. Princesa Margareta Connaughtska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Princ Friderik Karel Pruski
 
 
 
 
 
 
 
11. Princesa Ludovika Margareta Pruska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Princesa Marija Ana Anhalt-Dessauska
 
 
 
 
 
 
 
1. Princesa Brigita Švedska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Albert, britanski princ (= 20)
 
 
 
 
 
 
 
12. Princ Leopold, vojvoda Albanyski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Viktorija Britanska (= 21)
 
 
 
 
 
 
 
6. Karl Edvard, vojvoda Saško-Coburg-Gotski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Jurij Viktor, princ Waldeški in Pyrmontski
 
 
 
 
 
 
 
13. Princesa Helena Waldeška in Pyrmontska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Princesa Helena Nassavska
 
 
 
 
 
 
 
3. Princesa Sibylla Saško-Coburg-Gothska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Friderik, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
14. Friderik Ferdinand, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Princesa Adelheid Schaumburg-Lippska
 
 
 
 
 
 
 
7. Princesa Viktorija Adelaida Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Friderik VIII., vojvoda Schleswig-Holsteinski
 
 
 
 
 
 
 
15. Princesa Karolina Matilda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Princesa Adelheid Hohenlohe-Langenburška
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Order of Splendor; The Connaught Tiara". Order of Splendor. 2. avgust 2012. Pridobljeno dne 19. junij 2015.  (v angleščini)
  2. ^ "Haga princesses". Order of Splendor. 
  3. ^ http://oscarmagnuson.com/personer/vinden-studio-munic/
  4. ^ "Victorias kusin räddade babyn i sista minuten". Svensk Damtidning. 4. januar 2016. Pridobljeno dne 5. februar 2016.  (v švedščini)
  5. ^ "Sigvard Magnuson - syn Viktora i Fridy". 4. september 2015. Pridobljeno dne 5. september 2015.  (v švedščini)