Pojdi na vsebino

Kraljestvo Tambapanni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tambapanni
543 pr. n. št.–505 pr. n. št.
Glavno mestoTambapanni
Vladamonarhija
kralj 
• 543 - 505 pr. n. št.
Vidžaja Šrilanški
Zgodovinska dobaantika
• prihod Vijaye
543 pr. n. št.
• smrt Vijaye
505 pr. n. št.
Površina
65.610 km2
Predhodnice
Naslednice
antični klani Šrilanke
kraljestvo Upatissa Nuwara

Kraljestvo Tambapanni, imenovan tudi kraljestvo Thambapanni, je bilo prvo kraljestvo v antični Šrilanki in kraljestvo Rajarata. Upravni center je bil v Tambapanniju. Obstajalo je med letoma 543 in 505 pr. n. št. Kraljestvo Tambapanni je imelo samo enega kralja, princ Vidžaja, ki je bil izgnan iz Indije v Šrilanko.

Tambapanni je ime, ki izhaja iz Tāmraparṇī ali Tāmravarṇī (v sanskrtu) [1]. Pomeni barvo bakra ali brona, ker ko so se Vidžaja in njegovi privrženci izkrcali na Šrilanki in so se njihove roke in noge dotaknile tal, so postale rdeče od praha rdeče zemlje. Mesto, ustanovljeno na tem mestu, je bilo torej ime Tambapanni [2]. Izvedenka tega imena je Taprobane (grščina). Tambapanni je pali različica imena Tamira Varni.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ozadje

[uredi | uredi kodo]

Pred prihodom Vijaye na Šrilanko sta se tako grška kot indijska književnost tega obdobja sklicevali na otok in ga razumeli kot mitično zemljo, ki so jo zasedali Yakše ali nečloveška bitja. Zgodba jatake, ki imenuje otok Tambapanni in omenja otok Nagadipa (majhen, vendar opazen otok ob obali na polotoku Džafna) in Kalyani navaja, da so otok naselili Yakše ali demoni. [3]

Ustanovitev in lokacija

[uredi | uredi kodo]

Kraljestvo Tambapanni je ustanovil Vidžaja, prvi sinhalski kralj in 700 njegovih privržencev po pristanku na Šrilanki na območju blizu današnjega Mannarja, za katerega se domneva, da je bilo okrožje Chilaw [4][5], potem ko je zapustil Suppārako [6]. Zapisano je, da je Vidžaja pristal na dan Budine smrti [7]. Vidžaja je določil Tambapanni kot glavno mesto, kmalu pa je bil ta otok znan po tem imenu. Tambapanni so prvotno naseljevali in upravljali Yakše in njihova kraljica Kuveni s svojo prestolnico v Sirīsavatthu [8]. Glede na Komentarje Samyutta, je bil Tambapanni dolg sto lig.

Yakše

[uredi | uredi kodo]

Legenda pravi, da ko je Vidžaja pristal na obali otoka, je poljubil pesek, ga imenoval 'Thambapanni' in zasadil zastavo, ki je prikazovala leva na tleh. (Znamenite ruševine Sanchi v Indiji prikazujejo dogodke princa Vijaye. [9]) Po pristanku v Tambapanniju je Vidžaja spoznal Kuveni, kraljico Yakšov, ki je bila prikrita kot lepa ženska, vendar je bila v resnici 'jakini' (hudič) imenovan Sesapathi. [10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Perera, D. G. A. »Lankan place name in historical perspective«. The island. Pridobljeno 25. avgusta 2011.
  2. »Chapter III. Connection With Ceylon, Generally One Of Hostility«. chestofbooks.com. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  3. Mendis, G.C. (2006). »The ancient period«. Early History of Ceylon (Reprint izd.). Asian Educational Services. str. 33. ISBN 81-206-0209-9. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  4. Mittal, J.P. (2006). »Other dynasties«. History of Ancient India: From 4250 BC to 637 AD. Zv. Volume 2 of History of Ancient India: A New Version. Atlantic Publishers & Distributors. str. 405. ISBN 81-269-0616-2. Pridobljeno 6. novembra 2009. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
  5. »Pre-history of Sri Lanka«. lankaemb-egypt.com. Embassy of Sri Lanka Cairo, Egypt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2009. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  6. »483 BC - Arrival of Aryans to Sri Lanka«. scenicsrilanka.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2018. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  7. »King Vijaya (B.C. 543-504) and his successors«. lankalibrary.com. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  8. »Tambapanni«. palikanon.com. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  9. Naizer, Nizla (4. februar 2009). »Evolution of the National Flag«. The Bottom Line. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2011. Pridobljeno 6. novembra 2009.
  10. Manathunga, Anura (4. februar 2007). »The first battle for freedom«. Ths Sunday Times. Pridobljeno 6. novembra 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]