Kozrav I.

Kozrav I. 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩
kralj kraljev Perzijcev in neperzijcev
Plošča, ki prikazuje Kozrava I.
Šahanšah Sasanidskega cesarstva
Vladanje	13. september 531 – februar 579
Predhodnik	Kavad I.
Naslednik	Hormizd IV.
Rojstvo	512–514 Ardestan
Smrt	Februar 579 (star 65–67) Ktezifon
Zakonec	Khazar princesa
Potomci	Hormizd IV. Anoshazad Jazdandar
Rodbina	Sasanidi
Oče	Kavad I.
Mati	Ispahbudan
Religija	Zoroastrstvo

Sasanidsko cesarstvo na svojem največjem teritorialnem obsegu

Kozrav I. (prav tako se piše Khosrau, Khusro ali Chosroes; srednjeperzijsko 𐭧𐭥𐭮𐭫𐭥𐭣𐭩; novoperzijsko خسرو [xosˈroʊ̯]), tradicionalno znan po epitetu Anushirvan (انوشيروان [ænuːʃi: rˈvɔːn] 'Nesmrtna duša'), je bil Sasanidski kralj kraljev od 531 do 579. Bil je sin in naslednik Kavada I. (vladal 488–496, 498 / 9–531).

Podedoval oživljeni imperij v vojni z Bizantinci, je Kosrav I. leta 532 z njimi sklenil mirovno pogodbo, znano kot trajni mir, v kateri je bizantinski cesar Justinijan I. Sasanidom plačal 11.000 funtov zlata. Kozrav se je nato osredotočil na utrditev svoje moči in usmrtitev zarotnikov, vključno s svojim stricem Bavijem. Nezadovoljen z dejanji bizantinskih strank in podložnikov, Ghasanidov in spodbujen od odposlancev Ostrogotov iz Italije, je Kozrav kršil mirovno pogodbo in leta 540 napovedal vojno Bizantincem. Izpulil je mesto Antiohijo, se kopal ob Sredozemskem morju v Seleucia Pieria in dirkal s kočijami v Apamei, kjer je dosegel, da je Modra frakcija, ki jo je podprl Justinijan, izgubila proti tekmecem Zelenim. Leta 541 je napadel Laziko in jo postavil za iranski protektorat, s čimer je sprožil Laziško vojno. Leta 545 sta se imperija dogovorila, da bosta ustavila vojne v Mezopotamiji in Siriji, medtem ko se je ta nadaljevala v Laziki. Leta 557 je bilo sklenjeno premirje, do 562 pa petdesetletna mirovna pogodba.

Leta 572 je Justin II., naslednik Justinijana I., prekinil mirovno pogodbo in poslal bizantinsko silo v sasanidsko območje Arzanene. Naslednje leto je Kozrav oblegal in zajel pomembno bizantinsko mesto trdnjavo Dara, kar je Justina II. obnorelo. Vojna je trajala do leta 591. Kozrave vojne pa niso temeljile le na zahodu. Na vzhodu je v zavezništvu z Göktürki končno končal Heftalitsko cesarstvo, ki je v 5. stoletju Sasanidom povzročilo peščico porazov in ubilo Kozravovega deda Peroza I. Na jugu so perzijske sile pod vodstvom Vahreza premagale Aksumite in osvojile Jemen.

Kozrav I. je bil znan po svojem značaju, vrlinah in znanju. V svoji ambiciozni vladavini je nadaljeval očetov projekt velike reforme v socialnem, vojaškem in gospodarskem vidiku imperija, povečeval blaginjo in prihodke, ustanovil poklicno vojsko ter ustanovil ali obnovil številna mesta, palače in infrastrukturo. Zanimala sta ga literatura in filozofija, pod njegovo vladavino pa sta umetnost in znanost cveteli v Perziji. Kozrav je bil najbolj ugleden med sasanidskimi kralji in njegovo ime je postalo, tako kot Cezarjevo v zgodovini Rima, oznaka sasanidskih kraljev. Zaradi svojih dosežkov je bil proglašen za novega Kira.

V času njegove smrti je Sašanidsko cesarstvo doseglo svoj največji obseg od Šapurja II., in sicer od Jemna na zahodu do Gandhare na vzhodu. Nasledil ga je sin Hormizd IV.

Rojstvo, zgodnje življenje

Kozrav se je rodil med letoma 512 in 514,kot najmlajši sin Iranskem cesarja Kavada I. Leta 520je Kavad, da bi zagotovil nasledstvo Kozrava katerega položaj sta ogrožala rivalska brata in mazdakitska sekta, predlagal, da ga posvoji cesar Justin I. Predlog sta sprva z navdušenjem pozdravila bizantinski cesar in njegov nečak Justinian, vendar je Justinov svetovalec temu koraku nasprotoval, saj je zaradi skrbi da bi morda kasneje poskušal zasesti bizantinski prestol. Bizantinci so namesto tega podani proti predlogu za sprejetje Kozra ne kot Rimljana, ampak za barbara. Pogajanja niso prišla do soglasja. Kozrav se je domnevno počutil užaljen s strani Bizantinci in njegov odnos se je poslabšal do njih.