Pojdi na vsebino

Kondo-Kavese Tsuneko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kondo-Kavese Tsuneko
Portret
Tsuneko Kondo Kavese
Rojstvo1. marec 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})
Gifu[d]
Smrt25. januar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] (69 let)
Ljubljana
Državljanstvo Japonska
 Japonsko cesarstvo
Poklicmedicinska sestra

Tsuneko Kondo-Kavese[2], japonsko: 近藤常子, japonka s slovenskim imenom Marija Skušek, * 1. marec 1893, Gifu, Japonska, † 25. januar 1963, Ljubljana.

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Tsuneko Kondo-Kavese se je rodila v ribiškem mestu Gifu na Japonskem, dvornemu arhitektu grofu Kagijiru Kondo-Kavese. Po rusko-japonski vojni se je z družino preselila v Peking, kjer je študirala medicino, vendar študija ni dokončala. V Mednarodnem klubu je spoznala avstro-ogrskega pomorskega častnika Ivana Skuška (* 1877 Metlika, † 1947, Ljubljana), [3] ki je na Kitajsko prispel z avstrijsko križarko SMS Kaiserin Elisabeth [4], še pred začetkom prve svetovne vojne. V Pekingu se je z njim civilno poročila ter so leta 1920, skupaj s sinom Matisom in hčerko Eriko iz njenega prvega zakona, odpotovali proti Ljubljani. V novi domovini se je kmalu tudi naučila slovensko in sprejela našo kulturo. Ko so Tsuneko in njena otroka prestopili iz budistične v krščansko vero, je zakonca, na velikonočni ponedeljek 1927, še cerkveno poročil knezoškof Anton Bonaventura Jeglič .

Poročna fotografija Janeza in Marije Skušek (prej Kondo-Kavese Tsuneko)

Od leta 1930 naprej je Tsuneko, ki je s poroko prevzela ime Marija Skušek, imela po Sloveniji vrsto sprva nemških, nato pa slovenskih predavanj o Japonski in tamkajšnjih ženah, ki so bila objavljena v različnih časopisih, prav tako pa je o Japonski predavala tudi v sklopu oddaj na novoustanovljenem Radiu Ljubljana. Po letu 1945 je kot aktivna odbornica Rdečega križa prejela pohvalno diplomo.

Zakonca Skušek sta ob prihodu v Slovenijo s seboj pripeljala zbirko okoli 500 dragocenih kitajskih in japonskih umetnin (japonske umetnine so bile poročno darilo njenega očeta, zbirka kitajskih starin ter umetnin iz obdobja zadnjih dveh cesarskih dinastij pa izvira iz nakupov Ivana Skuška na Kitajskem). Leta 1963 jih je Marija podarila etnografskemu muzeju. Zbirka se sedaj nahaja v Ljubljani. [5]

Marija Skušek je umrla 26. januarja 1963. [6] Pokopana je na ljubljanskem pokopališču Žale.

Grob Marije Skušek na ljubljanskih Žalah

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Štrukelj P. Skušek, Marija (1893–1963)Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  2. V nekaterih virih tudi Kavase, izvirno Kawase
  3. Marinac, Bogdana (2017). Čez morje na nepoznani daljni vzhod : potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo. Piran:Pomorski muzej Piran. str. 169. COBISS 292889856. ISBN 978-961-94328-1-5.
  4. Čeplak Mencin, Ralf (2012). V deželi nebesnega zmaja: 350 let stikov s Kitajsko. Darima. str. 102. COBISS 262382336. ISBN 978-961-257-042-2.
  5. Enciklopedija Slovenije. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  6. V tej hiši (Karlovška cesta 18) se zdaj nahaja Zavod Janeza Levca.
  • Lazar, Tomaž: Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 2017, (COBISS)
  • Marinac, Bogdana (2017). Čez morje na nepoznani daljni vzhod : potovanja pomorščakov avstrijske in avstro-ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo. Piran:Pomorski muzej Piran. COBISS 292889856. ISBN 978-961-94328-1-5.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]