Otok kralja Viljema
 satelitska slika (Landsat); sever je v zgornjem levem kotu | |
 Lega otoka na severu Kanade | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | severna Kanada |
| Koordinati | 69°00′N 97°30′W / 69.000°N 97.500°W |
| Otočje | Kanadsko arktično otočje |
| Površina | 13.111 km2 (61.) |
| Najvišja nadm.višina | 137 m |
| Uprava | |
| Teritorij | Nunavut |
| Največje naselje | Gjoa Haven (preb. 1197) |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 1324 (leta 2016) |
Otok kralja Viljema (angleško King William Island) je otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 13.111 km² eden od večjih kanadskih otokov in 61. največji otok na svetu.[1][2] Skupaj z okoliškim ozemljem spada pod upravo kanadske dežele Nunavut.
Površje je apnenčasto in nizko, posledica ledeniškega delovanja v pleistocenu; najvišji hrib na jugovzhodnem delu otoka dosega le 137 m n. v. Prekrivajo ga številna plitva jezera in reke. Polpuščavska tundra daje poletno pašo čredam karibujev, ki se tu zadržujejo.[1][2] Na otoku živi tudi skupnost Inuitov; edino naselje je Gjoa Haven (Ursuqtuuq), kjer je po popisu iz leta 2016 zabeleženih 1197 prebivalcev, skupno pa je v naselju in okoliških taborih živelo 1324 ljudi.[3][4]
Otok je leta 1830 kot prvi zahodnjak odkril britanski raziskovalec John Ross in ga poimenoval po takratnem britanskem kralju Viljemu IV.[1] Širše je znan predvsem kot zadnje počivališče nesrečne odprave raziskovalca Johna Franklina, ki je iskala severozahodni prehod v Tihi ocean. Ta je izginila leta 1845, kar je sprožilo najobsežnejšo reševalno akcijo v zgodovini raziskovanja. Danes vemo, da sta Franklinovi ladji HMS Erebus in HMS Terror jeseni 1846 obtičali v ledu pred obalo Otoka kralja Viljema, nakar se je posadka pod Franklinovim poveljstvom podala peš proti celini v upanju, da bodo prišli do britanskih postojank ob reki Back, a so jih pokončali lakota, skorbut in zastrupitev s svincem. Nekaj jih je doseglo celino, večina, vključno s Franklinom, pa je umrla še na otoku. Nekaj njihovih ostankov je s pomočjo lokalnih Inuitov našla odprava Francisa McClintocka leta 1859, ladji, ki sta medtem potonili, pa so našli šele v začetku 21. stoletja.[5]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Zoltai, C.S. (2006). »King William Island«. The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno 23. julija 2019.
- ↑ 2,0 2,1 Hebert, P.D.N., ur. (2002). »King William Island«. Canada's Polar Environments. CyberNatural Software, University of Guelph. Pridobljeno 23. julija 2019.
- ↑ »2016 Community Profiles Gjoa Haven«. Pridobljeno 23. julija 2019.
- ↑ »2016 Community Profiles Gjoa Haven [Population centre]«. Pridobljeno 23. julija 2019.
- ↑ Zoltai, C.S. (2006). »Franklin Search«. The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno 23. julija 2019.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Otok kralja Viljema v Wikimedijini zbirki
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
