Kilwa
Kilwa ali Kilva (svahili Kilwa) je geografski pojem, ki se nanaša na tri lokacije v Tanzaniji: mesto Kilwa Masoko, otok Kilwa Kisiwani, ki je oddaljen 1,5 km od Kilwe Masoko, in naselje Kilwa Kisiwani, ki je 20 km severno od Kilwe Masoko. Vse tri so na obali Indijskega oceana v Okrožju Kilwa, enem od šest okrožij regije Lindi.
Kilwa Masoko
[uredi | uredi kodo]Kilwa Masoko je majhno pristaniško naselje, ki je po popisu prebivalstva leta 2002 imelo 12.324 prebivalcev. Beseda masoko v svahiliju pomeni tržnico. Pomembna dejavnost naselja je ribolov.
Kilwa Kisiwani
[uredi | uredi kodo]Kilwa Kisiwani je otok nasproti naselja Kilwa Masoko. Beseda kisiwani v svahiliju pomeni otok. Na njem živi približno 500 prebivalcev. Na otoku so ostanki trdnjave iz obdobja nekdanjega sultanata, ki so od leta 1981 del Unescove svetovne kulturne dediščine. Ostanki so bili zaradi naravnih dejavnikov, predvsem erozije in poplav, leta 2004 uvrščeni na seznam ogrožene svetovne kulturne dediščine.
Kiva Kivinje
[uredi | uredi kodo]Naselje Kiva Kivinje je bilo ustanovljeno v 17. stoletju po uničenju velikega dela naselja na otoku Kilwa Kisivani. Po popisu prebivalstva leta 2002 je imelo 13.374 prebivalcev. Kivinje v svahiliju pomeni vrsto drevesa (tamariša).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Kot prvi prebivalci Kilwe se omenjajo Mtakata, Mranga in Mčinga in kralj Mrimba.
V 11. stoletju je perzijski princ Ali Ibn Al Hasan iz Širaza ustanovil Kilwski sultanat. Berberski potopisec Ibn Batuta, ki je Kilwo obiskal leta 1331, omenja gostoljubje tamkajšnjega sultana Hasana Ibn Sulejmana. V tem obdobju je bila zgrajena palača Husuni Kubva in razširjena Velika mošeja. Portugalski morjeplovec Pedro Alvares Kabral je v Kilwo priplul 26. julija 1500 in od sultana zahteval, da se prikloni portugalski kroni in začne njihovemu kralju plačevati davek, vendar mu to ni uspelo. Tri leta kasneje je na svoji drugi odpravi v Indijo na Kilwi pristal Vasco da Gama, kateremu je to uspelo. Portugalci so mesto opisali kot utrjeno naselje s približno 12.000 prebivalci, ozkimi ulicami in visokimi hišami s terasami in notranjimi vrtovi. V pristanišču je bilo več ladij.
Portugalci so Kilwo prvič uničili leta 1505. Davek jim je plačevala do leta 1512, ko so jo osvojili Arabci. Mesto se je razvijalo vse do omanske osvojitve leta 1874. V 19. stoletju je so jo prebivalci zapustili in Kilwa je opustela. Sredi 20. stoletja so se na otoku začele arheološke raziskave, ki so leta 1981 dosegle, da so ga uvrstili na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Vir
[uredi | uredi kodo]- James Hastings. Encyclopedia of Religion and Ethics Part 24. Kessinger Publishing (2003), str. 847