Keltiberščina
Keltiberščina | |
---|---|
Materni jezik | Iberski polotok |
Obdobje | dokazano od 2. do 1. stol. pr. n. št.[1] |
indoevropski
| |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | xce |
Seznam Linguist | xce |
Glottolog | celt1247 |
Keltiberščina |
Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku. Pisne vire v keltiberščini so odkrili v osrednjem delu severne Španije, na območju med mestom Burgos na zahodu in Zaragozo na vzhodu. Najpomembnejši spomenik je bronasta plošča iz Botorrite, poleg tega pa je jezik izpričan v nekaj krajših napisih ter ostankih imen na ploščicah, kovancih in keramičnih predmetih. Večina virov je pisanih v polzlogovni iberski pisavi, manjše število pa v latinici. Sledovi keltskih jezikov so na iberskem polotoku prisotni tudi v številnih krajevnih imenih.
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Keltiberščina pripada podskupini celinskih keltskih jezikov, vendar se od ostalih jezikov te podskupine bistveno razlikuje v tem, da je Q-keltskega tipa in ne P-keltskega, kar pomeni da je ohranila prvotni praindoevropski in prakeltski glas *kw, medtem ko se je le-ta v drugih celinskih keltskih jezikih razvil v [p]. Slednje je bilo utemeljeno šele ob odkritju bronaste plošče iz Botorrite. Keltiberščina se je domnevno prva ločila od prakeltske jezikovne skupnosti, saj naj bi Kelti na Iberski polotok prodrli med 10. in 5. stoletjem pr. n. št.
Keltiberščina je tako ohranila nekatere arhaične značilnosti. Kot edini keltski jezik pozna osebni zaimek za tretjo osebo ios »on«, ki je v drugih keltskih jezikih ohranjen zgolj kot naslonka. V skladnji se pojavlja raba členkov -kue »in«, nekue »niti« in -ue »ali«, kar je podobno kot v latinščini.
Pisava
[uredi | uredi kodo]Večina keltiberskih napisov je v iberski pisavi. Iberska pisava je delno zlogovna in delno abecedna, uporabljala pa se je tudi za pisanje drugih predlatinskih jezikov iberskega polotoka.
Napisi
[uredi | uredi kodo]Najpomembnejši spomenik keltiberščine je bronasta plošča iz Botorrite. Odkrita je bila leta 1970, izvira pa iz okoli leta 100 pr. n. št.
Naslednji je primer daljšega napisa iz kraja Peñalba de Villastar:
-
Plošča iz Cortona; neznan izvor.
-
Plošča iz Luzage (Guadalajara).
-
Tesera iz Uxame (Osma, provinca Soria).
-
Prva bronasta plošča iz Botorrite (Zaragoza).
-
Druga plošča iz Botorrite (Zaragoza).
-
Fröhnerjeva tesera; neznan izvor.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Keltiberščina at MultiTree on the Linguist List
- ↑ Prva bronasta plošča iz Botorrite, stran A: Najverjetneje pravno besedilo, napisano v vzhodni različici (kelt)iberske pisave. Prečrkovanje: Jordán Cólera, C. (2004). Celtibérico. Zaragoza.
- ↑ Prečrkovanje: Meid, Wolfgang. (1994). Celtiberian Inscriptions, Archaeolingua, edd. S. Bökönyi and W. Meid, Series Minor, 5, 12–13. Budapest.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ball, Martin J.; Fife, James, ur. (1993). The Celtic Languages. London ; New York : Routledge. COBISS 37879296. ISBN 0-415-01035-7.
- Mallory, J. P. (1989). In Search of the Indo-Europeans. London: Thames and Hudson Ltd, 1989 (Repr. 1992). ISBN 0-500-27616-1.
- Russell, Paul (1995). An Introduction to the Celtic Languages. London, New York : Longman. COBISS 38426881. ISBN 0-582-10082-8.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- v angleščini:
- Indo-European Database: The Celtiberian language Arhivirano 2006-06-20 na Wayback Machine. Cyril Babaev.
- Keltiberska pisava Arhivirano 2007-10-27 na Wayback Machine. Jesús Rodríguez Ramos.
- v španščini:
- Linguae imperii: Celtíbero Arhivirano 2005-03-16 na Wayback Machine.
- Lengua hispano-céltica Promotora Española de Lingüística.