Kežmarok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kežmarok
Mesto
Nova evangeličanska cerkev, v ozadju Visoke Tatre (Lomnický in Kežmarský štít)

Grb
Kežmarok is located in Slovaška
Kežmarok
Kežmarok
Položaj Kežmaroka na karti Slovaške
Koordinati: 49°08′01″N 20°25′35″E / 49.13361°N 20.42639°E / 49.13361; 20.42639Koordinati: 49°08′01″N 20°25′35″E / 49.13361°N 20.42639°E / 49.13361; 20.42639
Država Zastava Slovaške Slovaška
Regija Spiška regija
Okraj Kežmarok
Upravljanje
 • Župan Ján Ferenčák (2017)
Površina
 • Skupno 24,83 km2
Nadmorska višina 626 m
Prebivalstvo
 • Skupno 16.636 (31 december 2.014)
 • Gostota 670 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 06001
Lesene cerkve v slovaškem delu Karpatov
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Késmárk (83).jpg
Lesena evangeličanska cerkev v Kežmaroku

Države Zastava Slovaške Slovaška
Tip Kulturni
Kriterij iii, iv
Referenca 1273
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 2008 (32. zasedanje)


Kežmarok (madžarsko Késmárk, nemško Käsmark ali Kesmark) je mesto s približno 17.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slovaške, okoli 15 km severovzhodno od Poprada, ob reki, ki se ravno tako imenuje Poprad. V zgodovini je bil za Levočo drugo najpomembnejše mesto v regiji, danes je sedež lesne in tekstilne industrije.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Po pridobitvi mestnih pravic leta 1269 je v mestu deloval trg s sirom (nemško »Käsemarkt«), po katerem so prevzeli nemško ime mesta. Domneva, da bi ime izhajalo iz nemške besede »Kaisersmarkt« je tako najverjetneje napačna. Iz nemškega imena sta izpeljani tudi slovaško in madžarsko ime.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V 13. stoletju so spiški Sasi združili slovaško ribiško vas, madžarsko obmejno postojanko in nemško naselbino v enotno mesto, ki je prvič omenjeno leta 1251 kot Villa (Saxonum apud Ecclesiam) Sancte Elisabeth, leta 1269 je dobilo mestne pravice, leta 1380 pa status svobodnega kraljevega mesta. Od leta 1440 je tu bil sedež grofa spiških Sasov, zato so leta 1461 začeli graditi grad. Leta 1530 ga je osvojil Ivan Zapolja, pozneje Poljaki, leta 1655 pa je ponovno postalo svobodno kraljevo mesto. Leta 1918 se je za kratek čas razglasilo za neodvisno republiko, ki je bila takoj zatem priključena Češkoslovaški. Vse do leta 1944 je v mestu prebivala močna nemška manjšina, ki je pustila opazen pečat.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]