Kamacit

Kamacit
Widmanstättenov vzorec, v katerem se kažeta dve obliki nikelj-železovih mineralov, kamacita in taenita
Splošno
Kategorija	I. razred: samorodne kovine (meteoritni minerali)
Kemijska formula	α-(Fe,Ni); Fe0+0,9Ni0,1
Strunzova klasifikacija	01.AE.05
Lastnosti
Molekulska masa	56.13
Barva	železno črna, jekleno siva
Kristalni habit	masiven
Kristalni sistem	kubični (4/m 3 2/m) prostorska skupina:: Fm3m
Razkolnost	nerazločna
Lom	razsekan, nazobčan z igličasto površino
Trdota	4
Sijaj	kovinski
Barva črte	siva
Specifična teža	7,9
Drugo	magneten, ni radioaktiven, ne fluorescira
Sklici

Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih. Razmerje med železom in nikljem je od 90:10 do 95:5. V njem so lahko tudi majhne količine drugih elementov, kot sta kobalt in ogljik. Mineral je sive barve s kovinskim leskom. Kolje se slabo, čeprav ima kubično-heksoktaedrično kristalno strukturo. Njegova gostota je približno 8 g/cm³, trdota po Mohsovi lestvici pa 4.

Ime, ki izvira iz grškega izraza κάμαζ [kámask] – letva ali tram, je dobil leta 1861. Je glavna sestavina kovinskih meteoritov (oktaedritov in heksaedritov). V oktaedritih se nahaja v pasovih, ki se prepletajo s taenitom in tvorijo Widmanstättenove vzorce. V heksaedritih so pogosto vidne drobne vzporedne črte, imenovane Neumannove črte, ki dokazujejo strukturno deformacijo sosednjih kamacitnih plošč zaradi udarca pri padcu.

Kamacit je pogosto tako pomešan s taenitom, da ju je s prostim očesom težko razločiti. Zmes obeh mineralov tvori plesit. Največji dokumentirani kristal kamacita meri 92×54×23 cm.