Kalmiščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kalmiščina/orjatščina
Хальмг келн
Khaľmg keln
Materni jezik Zastava Rusije Rusija
Zastava Kazahstana Kazahstan
Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska
Področje Flag of Kalmykia.svg Kalmikija
Etničnost Kalmiki
Št. maternih govorcev
80.500  (2010)[1]
mongolski
  • srednjemongolski
    • ojratski
      • torgutski in dorbetski
        • Kalmiščina/orjatščina
Pisava cirilica, latinica, čista pisava
Uradni status
Uradni jezik
Kalmikija (Rusija)
Jezikovne kode
ISO 639-3
Seznam Linguist
xal-kal
Glottolog ne[2]
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kalmiščina (kalmiško Хальмг Өөрдин келн, Haľmg Őrdin keln, IPA: [xaɮʲmg œːrtin kɛɮn] ali Хальмг келн, Haľmg keln, IPA: [xaɮʲmg kɛɮn]) ali orjatščina[3] je altajski jezik iz skupine vzhodnomongolskih jezikov, ki ga govori malo več kot 400.000 ljudi v Kalmikiji na vzhodu Rusije (80.500; 2010),[1] Mongoliji (206.000) in severozahodni Kitajski (139.000).

Kalmiščina ima več narečij: torgut, kok nur, jahačin, bajit, mingat, olot, hošut in dorbot na Kitajskem, jahačin, bajit, mingat, olot, hošut, urianhai in honton v Mongoliji in buzava, ojrat, torgut, dorbot in sart kalmak v Rusiji.

UNESCO je kalmiščino razglasil za resno ogrožen jezik.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kalmiščino kot prvi jezik govori samo še manjši del Kalmikov. Upadanje števila govorcev se je začelo decembra 1943, ko so ruske sovjetske oblasti zaradi sodelovanja manjšega števila Kalmikov z nemškim okupatorjem Kalmike kazensko preselila na vzhod države. Na opuščanje jezika je vplivalo več dejavnikov: smrt velikega števila govorcev zaradi bolezni in podhranjenosti med selitvijo in po naselitvi v Srednji Aziji, južni Sibiriji in ruskem Daljnem vzhodu, velika razpršenost izgnane kalmiške populacije, trajanje izgona, ki se je končal leta 1957, občutek krivde zaradi obtožb za izdajo in asimilacija v večjo in bolj dominantno kulturo.

Sovjetska oblast je leta 1957 ponovno ustanovila Kalmiško avtonomno oblast in kasneje Avtonomno republiko Kalmikijo in Kalmikom po štirinajstih letih izgona dovolila vrnitev v domovino. Uradni jezik v republiki je bil ruski. Poučevanje kalmiškega jezika se je zelo okrnilo. Knjige, revije in časopisi so se tiskali v cirilici. V drugi polovici 1970. let je primarni jezik v javnem življenju in šolstvu v Kalmikiji postala ruščina.

Med Perestrojko so kalmiški jezikoslovci v sodelovanju kalmiško vlado poskušali oživiti kalmiški jezik in kalmiško kulturo. Jezik je postal uradni jezik republike, s čimer se je javni upravi in šolstvu izenačil z ruskim jezikom.

Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]

Večina govorcev kalmiškega jezika živi v republiki Kalmikiji, v kateri je uradni jezik. Manjša skupina govorcev živi v Franciji in Združenih državah Amerike. Celotno število govorcev na vseh treh lokacijah ni znano. Raba jezika povsod upada, zato spada med ogrožene jezike.

Pisava[uredi | uredi kodo]

Prvi zapisi v kalmiškem/orjatskem jeziku segajo v 11. stoletje. Pisani so bili v ujgurski pisavi. Prvo kalmiško abecedo, tako imenovano čisto pisavo (orjatsko todo bicig) je sestavil kalmiški budistični menih Zaja Pandit. Leta 1924 je čisto pisavo zamenjala cirilica. Cirilico je leta 1930 zamenjala latinica, slednjo pa leta 1938 prilagojena cirilica, ki je dokončno spodrinila tradicionalno kalmiško pisavo.[5]

Za kalmiščino se uporablja naslednja modificirana cirilica:

Cirilica IPA Transliteracija Cirilica IPA Transliteracija
А а a A a О о ɔ O o
Ә ә æ Ă ă Ө ө o Ô ô
Б б p, pʲ B b П п (, pʲʰ) P p
В в w, wʲ V v Рр r, rʲ R r
Г г ɡ, ɡʲ, ɢ G g С с s S s
Һ һ h H h Т т , tʲʰ T t
Д д t, tʲ D d У у ʊ U u
Е е je E e Ү ү u Û û
Ё ё J j Ф ф (f) F f
Ж ж Ž ž Х х x, xʲ H h
Җ җ Dž dž Ц ц tsʰ C c
З з ts Z z Ч ч tʃʰ Č č
И и i I i Ш ш ʃ Š š
Й й j J j Щ щ (stʃ) Šč šč
К к (k, kʲ) K k Ы ы i Î î
Л л ɮ, ɮʲ L l Ь ь ʲ -
М м m, mʲ M m Э э e E e
Н н n, nʲ N n Ю ю JU ju
Ң ң ŋ Nj nj Я я ja Ja ja

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Kalmyk in Ethnologue
  2. ^ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Kalmiščina/orjatščina". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  3. ^ V Rusiji se imenuje kalmiščina, na Kitajskem pa orjatščina.
  4. ^ UNESCO Atlas of the World's languages in danger. Pridobljeno 31. oktobra 2012.[mrtva povezava]
  5. ^ Bosia Kornousova. Language Policy and Minority Language Planning in Russia: the case study of the Kalmyk language.