Kalk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kálk, slepa ali dobesedna prevedênka, tudi izposójeni/sposójeni prevòd/prêvod, je beseda, fraza ali besedna zveza, ki je oblikovno dobesedno (besedo za besedo) izposojena iz drugega jezika. Tudi sama beseda kalk je prevzeta beseda iz francoskega samostalnika calque, kar pomeni preris, posnetek, kopija. Samostalnik izhaja iz glagola calquer - prerisati, posneti, kopirati.[1] Beseda izposojeni prevod je kalk nemške besede Lehnübersetzung (prevodni kalk).[2]

V slovenščini je zgodovinsko še posebej izrazito kalkiranje iz nemščine. Zgleda takšnih besed sta na primer: osnovna šola Grundschule, predstojnik Vorstand, predstava Vorstellung, razstava Ausstellung, nastop Auftrit, izgledati aussehen ipd.[3] Poleg nemščine so tako vplivali tudi jeziki: italijanščina, madžarščina, srbohrvaščina in v manjši meri ruščina. Mnogo kalkov je bilo sprejeto v knjižni jezik, kadar pa so kalki nastali vzporedno z domačim izrazom ali je le-tega kasneje sprejela stroka, so bili odsvetovani ali celo odkrito preganjani (izgledati po nem. aussehen → je videti, visoka peč po nem. Hochoffen → plavž, živec v srednjem ušesu po sbh. živac u srednjom uvu → ravnotežni živec). Po osamosvojitvi Slovenije na slovenščino v tem smislu vpliva angleščina,[3] zlasti v frazeologiji (npr. biti v tujih čevljih nam. v tuji koži ali na njegovem mestu, roditi se s srebrno žlico v ustih nam. bogastvo mu je položeno v zibko, edina omejitev je nebo nam. vse je mogoče).

Nekateri jezikoslovci med kalke prištevajo tudi besede, izražajoče kulturo (predvsem prehrana, prazniki in druge etnografske posebnosti), ki jih ni smiselno prevajati, npr. pica, toga, činampa.

Da je neka beseda kalk, je težje ugotoviti kot, da je neprevedena prevzeta beseda, saj se je lahko podobna fraza v obeh jeziki razvila neodvisno. Kalki se delijo na pomenske (semantične) in skladenjske (sintaktične).

Kalki med različnimi jeziki pogosto tvorijo cele verige. Ta proces se je začel že v starem veku, ko so starogrške besede služile kot obrazci za tvorjenje novih besed v latinščini. Potem so te latinske besede v novejšem času prevedli v večje evropske jezike (najpogosteje v nemščino in francoščino), in prek njih so prišle tudi v jezike njihovih sosed. V slovenščini imajo so kalki po latinščini in grščini slogovno sprejemljivejši od kalkov iz živih jezikov, čeprav so včasih tudi odsvetovani (na licu mesta → na kraju samem).

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "calque" (angleščina). The American Heritage Dictionary of the English Language, Fourth Edition. 2000. 
  2. ^ Knapp, Robbin D. "Robb: GermanEnglishWords.com" (angleščina). 
  3. ^ 3,0 3,1 Toporišič (2004), str. 776.

Viri[uredi | uredi kodo]