K-571 Krasnojarsk
 Podmornica razreda Jasen-M
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
 Rusija
| |
| Ime: | K-571 Krasnojarsk |
| Poimenovana po: | Krasnojarsk |
| Ladjedelnica: | Sevmaš |
| Začetek gradnje: | 27. julij 2014[1][2] |
| Splavitev: | 30. julij 2021[3] |
| Dana v uporabo: | 30. november 2023[4][5][6] |
| Domače pristanišče: | Viljučinsk |
| Status: | Aktivna |
| Splošne značilnosti | |
| Razred: | Jasen-M |
| Izpodriv: |
|
| Dolžina: | 130 m |
| Širina: | 13 m |
| Ugrez: | 9,4 m |
| Pogon: | 1 x KPM tlačnovodni jedrski reaktor (visoko obogateni uran <= 45 %[7]) |
| Hitrost: |
|
| Maksimalna posadka: | 90 |
| Oborožitev: |
|
Krasnojarsk (rusko Красноярск) je jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda Jasen-M Ruske vojne mornarice. Poimenovana je po Krasnojarsku. Njen gredelj je bil položen 27. julija 2014, splavljena je bila 30. julija 2021, v uporabo pa je bila predana 30. novembra 2023. Projekt je razvil konstruktorski biro Malahit, glavni konstruktor pa je bil Vladimir Nikolajevič Pjalov. Je tretja podmornica nadgrajenega razreda Jasen-M in je del 10. divizije podmornic Tihooceanske flote v Viljučinsku.
Krasnojarsk in ostale podmornice razreda Jasen-M se znatno razlikujejo od prve podmornice razreda, Severodvinsk. So okrog 9 m krajše in so opremljene z novim jedrskim reaktorjem, KTP-6 (tudi KTP-6-185SP).[9] KTP-6 uporablja izboljšan sistem hlajenja, saj primarni krog uporablja tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine skozi sredico reaktorja in ne potrebuje glavnih obtočnih črpalk. Te so en glavnih virov hrupa na jedrski podmornici. Ameriška vojna mornarica je tehnologijo naravnega kroženja hladilne tekočine začela uporabljati že v 1980-ih letih z razredom Ohio. Poleg tega so cevi primarnega hladilnega kroga v samem bloku reaktorja (monobločni dizajn), kar bistveno zmanjša verjetnost nesreč in izpostavljenosti sevanju za posadko. Sredica reaktorja bo imela življenjsko dobo 25–30 let in ne bo potrebovala menjave goriva.[10][11][12] Razred Jasen-M prav tako nosi nov sonarski sistem, ki ni več sferičen, ampak valjast.[13]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Russia's Sevmash shipyards lays down three new submarines«. TASS. 27. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 20. novembra 2014. Pridobljeno 22. novembra 2014.
- ↑ »Russia's Sevmash shipyard lays down 5th Borey class SSBN and 4th Yasen class SSN«. Navy Recognition.com. 27. julij 2014. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2016. Pridobljeno 22. novembra 2014.
- ↑ »Shipbuilders float out advanced Project 885M nuclear-powered sub for Russian Navy«. Tass.com (v angleščini). 30. julij 2021. Pridobljeno 31. decembra 2022.
- ↑ »Российскому флоту передали две атомные подлодки«.
- ↑ »Russian shipbuilders to float out 2nd Yasen-M-class nuclear-powered sub in August«. Tass.com. 12. marec 2021.
- ↑ »Marine Nuclear Power:1939 – 2018« (PDF). Julij 2018. Pridobljeno 27. decembra 2022.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ Pike, John. »Project 885 Yasen / Graney Severodvinsk class«. Globalsecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 3. decembra 2011. Pridobljeno 31. decembra 2014.
- ↑ Newdick, Thomas. »Russia Just Accepted Its New Super-Quiet, Cruise Missile-Packed Submarine Into Service«. The War Zone (v angleščini). The Drive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2021. Pridobljeno 7. maja 2021.
- ↑ »The Russian Northern Fleet« (PDF). network.bellona.org (v angleščini). 1996. Pridobljeno 15. decembra 2022.
- ↑ »KTP-6 Atomic Reactor, Submarine«. globalsecurity.org (v angleščini). Pridobljeno 11. januarja 2020.
- ↑ ARG. »Graney Class Nuclear-Powered Attack Submarine« (v angleščini). Military-Today.com. Pridobljeno 6. februarja 2013.
- ↑ »Американская разведка раскрыла секреты российского новейшего ракетоносца« (v ruščini). www.korabel.ru. Arhivirano iz spletišča dne 20. junija 2019. Pridobljeno 20. junija 2019.
