Jezero Milh
 | Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki v njem zastareli. |
| Jezero Milh | |
|---|---|
 iz vesolja, junij 1996 | |
  Jezero Milh | |
| Vrsta | slano jezero |
| Glavni dotoki | Kanal iz jezera Habanija, končno Evfrat |
| Glavni odtoki | Reka Evfrat |
| Države porečja | Irak |
| Površina | 1562,34 km² |
| Gladina (n.m.) | 28 do 56 m |
| Naselja | Karbala |
Jezero Milh (arabsko بحيرة ملح, latinizirano: Bahr al-Milh, dob. 'Morje soli'), znano tudi kot jezero Razzaza (arabsko بحيرة الرزازة), je umetno jezero nekaj milj zahodno od Karbale v Iraku (32°41′N 43°40′E / 32.683°N 43.667°E). Jezero je v depresiji, v katero se odvečna voda iz jezera Habanija, ki prihaja iz reke Evfrat, preusmeri skozi nadzorovan ubežni kanal. Jezero je uvrščeno med mokrišče mednarodnega pomena.[1] Jezero je precej plitvo in nivo vode se sezonsko spreminja. Zaradi vsebnosti soli in spreminjanja nivoja vode je to največje sladkovodno [kontradiktorno] jezero v Iraku izgubilo pomemben stalež ribjih vrst. Okoli jezera obstaja le nekaj rekreacijskih območij.[2]
Geografija[uredi | uredi kodo]
Jezero, imenovano tudi vrzel Karbala,[3] pokriva površino 156.234 hektarjev, ki jo obkroža puščava z nekaj nizkimi griči na obali. Jezero in njegova okolica ležita na nadmorski višini od 28 do 56 metrov. Je globoko zaprto jezero v bazenu peska in mulja. Zahodni del doline, ki obkroža jezero, je prekrit z gostim gozdom in sadovnjaki. V vzhodni in južni okolici je teren ravninske puščave in polpuščave. Blatne ravnine so običajna značilnost jezera.
Geološke formacije v jezeru in okoli njega so sestavljene iz laporja, meljevca, sadre in anhidrita ter apnenčastih pasov, večinoma pa iz mulja.
Jezero je 95 kilometrov jugozahodno od Bagdada in 10 kilometrov zahodno od Karbale v guvernatu Karbala.[4]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Jezero je bilo zgrajeno v drugi polovici 1970-ih dolvodno od Hawr al Habbaniyah kot ukrep za nadzor poplav za uravnavanje poplavnih voda reke Evfrat.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Jezero se napaja iz odvečne poplavne vode, ki se preusmeri iz viškov voda Majora iz jezera Habanija.[5] Tok je preusmerjen skozi prekop Sin al Thiban, ki je ozek kanal, ki poteka skozi polpuščavsko območje. Ta preusmeritev preprečuje poplave v severnih območjih. Slanost jezera se povečuje zaradi neustrezne oskrbe z vodo iz povezanega prekopa. Glede na študijo satelitskih posnetkov območja USGS je ugotovljeno, da gladina jezera niha glede na letne čase, v letih 1995, 2003 in 2013 pa se je površina jezera znatno zmanjšala.[6] Lokalni prebivalci so povedali, da se je globina jezera od leta 1993, med režimom Sadama Huseina, zmanjšala na približno 5–10 metrov. Razlog za to zmanjšanje je predvsem neustrezno preusmerjanje vode iz jezera Habanija, kjer je prednostna uporaba namakanje. Preusmeritev je omejena na enkrat vsakih 15 dni. To je vplivalo tudi na ribolov v jezeru, ki je potekal skozi vse leto. Posledično naj bi bila edina vrsta rib, ki je preživela v jezeru, al-Šanik (Acanthopagrus arabicus) morskega izvora, ki jo je vlada naselila v jezeru. Med zalivsko vojno je bilo območje vojaška baza.
Vegetacija[uredi | uredi kodo]
Vegetacijo okoli obrobja jezera sestavljajo trava Aeluropus lagopoides, bodičasti rogoz (Juncus acutus), navadni trs (Phragmites australis), navadni osočnik (Salicornia herbacea) in Schoenoplectus litoralis. Poročali so tudi o grmiščih, ki jih sestavljajo puščavske vrste grmov Haloxylon salicornicum, Nitraria retusa, sirski meskit (Prosopis farcta), tamariša (Tamarix aucherana in Tamarix macrocarpa) in sirski kapar (Zygophyllum fabago).
Živalstvo[uredi | uredi kodo]
Na območju jezera je veliko število prezimujočih vodnih ptic. Nekatere prijavljene vrste so marmornata raca (Marmaronetta angustirostris), čopasti ponirek (Podiceps cristatus), črnovrati ponirek (Podiceps nigricollis), veliki kormoran (Phalacrocorax carbo), rožnati pelikan (Pelecanus onocrotalus), mali žagar (Mergellus albellus) in liska (Fulica atra). Po raziskavi je bilo zabeleženih 42 vrst ptic.
Poročane vrste sesalcev so Rüppellova lisica (Vulpes rueppellii), evrazijski šakal (Canis aureus), indijski sivi mungo (Urva edwardsii), džungelska mačka (Felis chaus) in divja mačka (Felis silvestris).
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Razzaza Lake (Bahr Al Milh)«. Birdlife International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2014. Pridobljeno 25. novembra 2015.
- ↑ »Iraq: Livelihoods at risk as level of Lake Razaza falls«. IRIN News. 5. marec 2008. Pridobljeno 25. novembra 2015.
- ↑ Under Fire: Untold Stories from the Front Line of the Iraq War. Reuters Prentice Hall. Januar 2004. str. 15. ISBN 978-0-13-142397-8.
- ↑ Scott 1995, str. 225.
- ↑ Division 2014, str. 29.
- ↑ »Bahr al Milh«. USGS: Earth Resources Observation and Science (EROS) Center. Pridobljeno 25. novembra 2015.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Division, Naval Intelligence (3. september 2014). Iraq & The Persian Gulf. Routledge. ISBN 978-1-136-89266-0.
- Germany, American Chamber of Commerce in (1930). Transatlantic Trade: The Illustrated Magazine of the American Chamber of Commerce in Germany ... American Chamber of Commerce in Germany.
- Scott, Derek A. (1995). A directory of wetlands in the Middle East. IUCN. ISBN 9782831702704.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Restauration of the Mesopotamian Marshes (PDF-Datei; 1,46 MB)