Jasna Branka Staman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Jasna Branka Staman
Rojstvo 27. januar 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (58 let)
Grlava
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic pisateljica, knjižničarka

Jasna Branka Staman, slovenska knjižničarka, pravljičarka in mladinska pisateljica, * 27. januar 1961, Grlava, Slovenija.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rodila se je 27. januarja 1961 na Grlavi (Prlekija). Obiskovala je Gimnazijo Frana Miklošiča v Ljutomeru, nato pa leta 1983 diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru - smer slovenski jezik in družbeno moralna vzgoja - z diplomsko nalogo iz pedagoške sociologije. Leta 1985 se je zaposlila v Splošni knjižnici Ljutomer, kjer se je še posebej posvetila bibliopedagoškemu poslanstvu z mladimi bralci, širjenju bralne kulture, medgeneracijskemu branju, pripovedovanju pravljic ter ohranjanju ljudskih besedil.

S svojim pripovedovanjem je v preteklosti prekrižarila širno Slovenijo. Obiskala je številne šole, vrtce, festivale, srečanja umetniških ustvarjalcev, v Prlekiji pa je s svojo dejavnostjo pomembno vplivala na pripovedovanje pripovedi in pravljic tako med otroci kot odraslimi. Sodeluje pri nacionalnih in regionalnih projektih širjenja bralne kulture, skupaj z Mariborsko knjižnico organizira pravljične večere za odrasle, od l. 2008 pa v Parku I. slovenskega tabora v Ljutomeru Pravljice pod hrasti - poletna pravljična druženja.


Delo[uredi | uredi kodo]

Pisanje jo je omrežilo že v najzgodnejših letih, saj je odraščala v duhu pripovedovanj babice in mame ter z vsakodnevnim obiskovanjem knjižnice. Življenjsko so jo še posebej zaznamovale svetovne in slovenske ljudske pripovedi, saj prav te v sebi nosijo neomajno bogastvo, krepijo narodne korenine ter ljudi oplajajo s pripadnostjo, kar je postalo tudi pisateljičino duhovno poslanstvo.

Njen pisateljski svet zajema teme, ki izžarevajo ljudski, arhaično-mitološki duh in čas s starodavnimi verovanji. Zavit je v pridih praslovanskih davnin, staroselskosti, prvinskega arhetipskega tkanja, predvsem pa magične intuicije. Vse njene zgodbe imajo namensko ljudsko zgradbo, sintakso in slovanske mitološke elemente, ki v bralcu vzbudijo podzavestno imaginacijo, da je vse to že slišal in doživel. Slovenska pokrajina, še posebej dežela ob magični Muri, ji dajeta neizčrpne inspiracije.

Je avtorica številnih slikanic za najmlajše bralce. Zadnja leta se vse bolj nagiba k daljšim mladinskim tekstom.

Etnologi jo poznajo tudi po antologiji Pozabljeno v predalih v treh delih, v kateri so zajeta stara ljudska, še neobjavljena besedila iz Prlekije.

Nekaj let je sodelovala s Petrom Andrejem, pesnikom in kantavtorjem iz Ruš, ki je pripovedi nadgradil s songi in glasbo.  


Leta 1984 je prejela Kidričevo nagrado za študente, leta 2006 pa Miklošičevo priznanje občine Ljutomer za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturne dejavnosti.

Njene slikanice so do sedaj ilustrirali: Vesna Veberič, Anton Buzeti, Mojca Cerjak, Kristina Krhin, Andreja Gregorič, pravljično pripoved Razbojniška hči pa je likovno nadgradila Kaja Kosmač.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Dela za otroke in mladino[uredi | uredi kodo]



Ostala dela[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

    • Vanja Poljanec: V knjižni slaščičarni : Jasna Branka Staman, pravljičarka, animatorka, pisateljica in knjižničarka / Vestnik. - Letn. 58, št. 9 (2. mar. 2006), str. 10 (COBISS )5410099)
    • Kosednar, Ciril: Pravljičarka Jasna Branka Staman : portret / Vestnik. - Let. 53, št. 30 (26.VII.2001), str. 11(COBISS 33733)
    • Vanja Poljanec: Z njimi je življenje veliko bolj živo : pravljičarka Jasna Branka Staman : pravljice pripomorejo k otrokovemu razvoju / Vestnik. - Letn. 58, št. 50 (21. dec. 2006), str. 12 (COBISS 5809715)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]