Janez Zabukovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Zabukovec
Rojstvo14. maj 1868({{padleft:1868|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})
Lož
Smrt24. april 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:24|2|0}}) (77 let)
Komenda
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Pokliczgodovinar, nabožni pisatelj, duhovnik

Janez Zabukovec, slovenski rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisatelj in krajevni zgodovinar, * 14. maj 1868, Lož, † 24. april 1946, Komenda.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Ljudsko šolo je obiskoval v rojstnem kraju, klasično gimnazijo je končal v Ljubljani (1887) in tam študiral bogoslovje in bil leta 1891 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je v Metliki (1891-1894), nekaj časa pa je bil kaplan pri Svetem Križu (Podbočje) pri Kostanjevici (1894), Slavini pri Postojni (1894-1896) in Podbrezjah (1896-1897). Leta 1897 je postal župnik v Zg. Tuhinju (1897-1903) (tudi šolski nadzornik), na Jesenicah (1903-1909), v Križah pri Tržiču (1909-1927) in končno v Komendi (1927-1946); čas nemške okupacije je prebil v Preserju pod Krimom.

Med službovanjem v Zgornjem Tuhinju je spisal knjigo Pouk zaročencem in zakonskim, ki je izšla leta 1907. V Slavini se je vključil v tedanje krajevno-zgodovinsko raziskovanje v ljubljanski škofiji, ki ga je vodil A. Koblar, in napisal obsežno knjigo Slavina, prispevek k zgodovini župnij (1910). Zgodovinska sta tudi članka Prisilna delavnica v Ljubljani (1915) in Bistrica (Cerkveni glasnik za Tržiško župnijo 1925). Napisal je praktične pastoralne priročnike, ki jih je kritika dobro ocenila: Kratek pouk o svetem zakonu (1902), K Materi, nauki, opomini in molitve za dekleta (1924), Vrtnice, junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu (1935). Zanimiv je Zabukovčev članek Statistični izkaz Mohorjanov (1929, z zemljevidom), v katerem je prikazal, kako so člani razporejeni po slovenskih župnijah. Ko je bil v Metliki, je zbiral ljudske pesmi, v Komendi pa skrbel za knjižnico in zapuščino svojega prednika P. P. Glavarja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]