Janez Vrhovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Janez Vrhovec
Rojstvo19. januar 1921({{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2]
Beograd
Smrt7. oktober 1997({{padleft:1997|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2] (76 let)
Beograd
DržavljanstvoFlag of Serbia (1992–2004).svg Srbija
Poklicigralec, filmski igralec
Leta aktivnosti1950–1997

Janez Vrhovec, srbski filmski igralec slovenskega rodu, * 19. januar 1921, Beograd, † 7. oktober 1997, Beograd.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Janez Vrhovec se je rodil v Beogradu 19. januarja 1921 očetu steklarju Janezu in materi Vilhelmini, rojeni Špiljak. Mladost je preživel v Beogradu. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Beogradu in Ljubljani, je v Ljubljani šolskem letu 1931/32 obiskoval prvi razred realke, ter jo pozneje dokončal v letih 1932 do 1935 v Beogradu. Pozneje je končal srednje tehniško šolov Beogradu in se leta 1942 zaposlil kot elektrotehnik pri srbskem zastopstvu nemške firme Siemens. Leta 1944 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Nadarjenost ga je pripeljala v članstvo KUD Ivo Lola Ribar, kjer je postal član pevskega zbora in dramske sekcije društva, do leta 1949 je bil tudi umetniški sekretar.[3]

V študijskem letu 1946/47 je študiral elektrotehniko v Ljubljani in v študijskem letu 1947/48 v Beogradu, a je po treh semestrih študij opustil. V letih 1949 do 1952 je bil član Studia filmskih igralcev Avala filma (Studio filmskih glumaca Avala film), nato se je odločil za status svobodnega filmskega igralca.[4]

Veliko se je posvečal stanovski organizaciji in je bil leta 1964 med ustanovitelji Združenja filmskih igralcev Jugoslavije in leta 1968 Združenja filmskih igralcev Srbije. Istemu je med leti 1974 in 1975 tudi predsedoval. Je tudi pobudnik za organizacijo filmskega festivala »Igralska srečanja«, ki se odvija v Nišu od leta 1966. Leta 1977 je predsedoval umetniškemu svetu Centar filma FRZ (filmska radna zajednica) v Beogradu.[5]

Filmska kariera[uredi | uredi kodo]

Prvič je nastopil v filmu leta 1950 z manjšo vlogo v srbskem filmu Jezero režiserja Radivoja Lole Đukića. Od tedaj do svoje smrti je nastopil v več kot 150 filmih in televizijskih nadaljevankah, saj je veljal za igralca, ki ne zavrne nobenega režiserja. Večino teh vlog je odigral v jugoslovanskih (srbskih) filmih, pa tudi v tujih in različnih koprodukcijah. V slovenskih filmih je bil posebej opažen po vlogah v filmih Tri zgodbe (1955 v zgodbi Slovo A. Vitužnika), Dobro morje (1958), Let mrtve ptice (1973), Čudoviti prah (1975). Najbolj znani jugoslovanski filmi v katerih je nastopil pa so Šolaja (1955), Male stvari (1957), Partizanske zgodbe (Partizanske priče, 1960 v zgodbi Rdeči šal (Crveni šal)), v ominibus filmu Kaplje, vode, bojevniki (Kapi, vode, ratnici (1962) v zgodbi Kaplje (Kapi)), Človek s fotografije (Čovjek sa fotografije, 1963), Prometej z otoka Viševice (Prometej sa otoka Viševice, 1964), Vrtinec (Vrtlog, 1964), Človek ni ptica (Čovek nije tica, 1965), Do zmage in naprej (Do pobede i dalje, 1966), Dim (1967), Nemirni (1967), Praznik (1967), Deček in violina (Dečak i violina, 1975). V koprodukcijah je nastopil v filmih nastalih med jugoslovansko filmsko industrijo ter italijansko, avstrijsko, ameriško, norveško in angleško filmsko industrijo.[6]

Zadnjič je nastopil v televizijski nadaljevanki Zgoraj spodaj (Gore dole) v letih 1996 in 1997.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za svoje delo je prejel več filmskih nagrad

  • Srebrna arena na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju 1965 za vlogo Rudinskega v filmu Ćlovek ptica
  • Diploma festivala v Nišu 1966 za vlogo Vidana v filmu Do zmage in dalje
  • Diploma festivala v Nišu 1975 za vlogo direktorja otroškega doma v filmu Deček in violina

Za svoje delo je prejel tudi dve državni odlikovanji

  • Leta 1966 Red dela z zlatim vencem
  • Leta 1972 Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem

Filmografija[uredi | uredi kodo]

Janez Vrhovec je med leti 1950 in 1997 nastopil v naslednjih filmih in televizijskih nadaljevankah:

Leto Originalen naslov Vloga
1950 Jezero Jožo
1953 Ciganka Beli mladenič
Nevjera
Daleko je Sunce Nikola
1955 Krvavi put Vuk
Ešalon doktora M. Aljus
Tri zgodbe Irga
Pesma sa Kumbare
Šolaja Komandir Prole
1956 Poslednji kolosek Miličnik
Anikina vremena Turek
U mreži Plašljiv ribič
1957 Mali čovek Inšpektor
Male stvari
La grande strada azzura
1958 U našeg Martina
Dobro morje Ribič
Tempest Sokolov
1959 Hit and Run
Vetar je stao pred zoru
Tri Ane Dr. Ostojić
1960 Ljubav i moda Upravnik aero kluba
Partizanske priče Irga
Trojica
The Cossacks
Strafbataillon 999
Austerlitz Cesar Franc I
Rat Stotnik
1961 Dan četrnaesti Uslužbenec MNZ
Karolina Riječka
Love, Freedom and Treachery
Pustolov pred vratima Zdravnik na obzorju
Uzavreli grad Inženjer Plavšić
Tu ne tueras point Nemec
Enclesure
Solimano il conquistatore
1962 Saša Uča
Kaplje, vode, bojevniki
Oklopni voz Strojevodja
Selektor D
Il trionfo di Robin Hood
Anno 79: La distruzione di Ercolano
1963 Dve noći u jednom danu Komisar
Caterina di Russia
Čovjek sa fotografije Perović
Radopolje Predsednik občine
Die Flusspiraten vom Mississippi
1964 Vrtlog Vladimir
Nikoletina Bursać
Belo u belom
Der Schut
Freddy und das Lied der Prärie
Prometej sa otoka Viševice Mate Bakula
1965 Dani iskušenja Gjorče Petrov
Ko puca otvoriće mu se
Čovek nije tica Jan Rudinski
Die schwarzen Adler von Santa Fe Person
Lucija Zaplažnik
Le soldatesse
La fabuleuse aventure de Marco Polo
1966 Do pobede i dalje Vidan
Vojnik
Amandus
Štićenik
Povratak Preiskovalec
1967 Nož Adam
Gorke trave
Diverzanti Pertizanski zdravnik
Makedonska krvava svadba Kuzman
Pošalji čoveka u pola dva Mark Breton
Praznik
Nemirni Nebojša
Skupljači perja Sodnik za prekrške
Dim
Kad budem mrtav i beo Podpolkovnik JLA
1968 Brat doktora Homera
Pohod Nemški oficir
Naše priredbe
Opatica i komesar
Heroin Ivo
Comandamenti per un gangster
Gates to Paradise
1969 Vreme bez vojna Taksist
Krvava bajka Nemški stotnik
Tanja
Fräulein Doktor
Oseka
Veliki dan
Ubistvo na svirep i podmukao način iz niskih pobuda Direktor
Družina Sinjega galeba
1970 Slučaj Openhajmer Tomas Morgan
Prirodna granica Stari bojevnik
Rekvijem
1971 Klopka za generala
Čudo
S vanglom u svet
Ceo život za godinu dana
Čedomor Ilić (TV nadaljevanka)
Eneide Latinus
Poslednja postaja
1972 Vreme Nemški oficir
I Bog stvori kafansku pevačicu
Pukovnikovica Stotnik avstroogrske vojske
Breme Vaški zapisovalec
The Master and Margaret Kritik Latunski
1973 Legenda
San Dr. Mišića Doktor
Naše priredbe
Sutjeska Komandir Radosav
La mia grande avventura
Let mrtve ptice
1974 SB zatvara krug Dr.Polda
Partizani (TV nadaljevanka)
Užička republika Partizanski pop
Derviš i smrt
Partizani Polkovnik Hofman
1975 Crvena zemlja Janko
Dole sa oružjem Sodnik naglega vojaškega sodišča stonik Karl Kremer
Der Zigeunerbaron
Otpisani Minister
Dečak i violina Direktor otroškega doma
Čudoviti prah
Đavolje merdevine Ginekolog Baltić
Pesma (TV nadaljevanka)
1976 Najdolgiot pat Kadi
Paul und Paulinchen
Čuvar plaže u zimskom periodu Šef orkestra
1977 Dark Echo
Najdolgiot pat (TV nadaljevanka) Kadi
Marija (TV nadaljevanka) Klaus
Presuda
Nikola Tesla (TV nadaljevanka)
Pas koji je voleo vozove Železničar
1978 Tigar Inšpektor
Tamo i natrag Tovariš Mitrović
Bezbednost u akciji
Povratak otpisanih (TV nadaljevanka) Minister prometa
1979 Poslednja trka
1980 Vreme, vodi Sodnik
Hajduk Judovski zlatar
Prestop Voditelj
Vruć vetar Pupavac, Šurdin kolega
Poseban tretman Upravnik bolnišnice
1981 Neka druga žena Živić
Erogena zona Sosed v dvigalu
Duvanski put Advokat
Banović Strahinja Vladika
Sezona mira u Parizu Gastarbajter
1982 Trojanski konj Ružjak
Nešto između Zdravnik
Zadah tela Lojze
1983 Igmanski marš Starec z očali
1985 Nije lako sa muškarcima Šef
1986 Engels &Consorten
Eine unmögliche Perosn
Heretik Ahac Thurn
1987 Mesto susreta Beograd Glavni urednik časopisa
Vuk Karadžić (TV nadaljevanka) General
1988 Bolji život (TV nadaljevanka) Simović
1989 Drugarica ministarka
1990 Ječarji Član predsedstva
1991 Das serbische Mädchen
Srčna dama Ivan
1992 Happy Hell Night
Dezert
1996-1997 Gore-Dole (TV nadaljevanka) Kamer-diner Žika

Literatura[uredi | uredi kodo]

  1. Gspan-Prašelj, Nada: Vrhovec, Janez (1921–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi822555/#slovenski-biografski-leksikon (2. november 2016). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnostiZnanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]