Pojdi na vsebino

Janez Hribar (1909–1967)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge osebe z istim imenom glej Janez Hribar.
Janez Hribar - Tone Pogačnik
Vzdevek»Tone Pogačnik«
Rojstvo3. september 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Lož
Smrt23. oktober 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (58 let)
Vrhnika pri Ložu
Rod/službaNOV in POS
Aktivna leta19411945
Enotapolitični komisar Šercerjevega bataljona, Notranjskega in Krimskega odreda ter Šercerjeve brigade, namestnik političnega komisarja 14. divizije, politični komisar 18. divizije ter 9. in 7. korpusa
Poveljstvakomandant Šercerjevega bataljona
Priznanjared narodnega heroja, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, red zaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost, red zaslug za ljudstvo II. stopnje,partizanska spomenica 1941
Drugo delopo koncu vojne politično delo v raznih organih LRS

Janez Hribar s partizanskim imenom Tone Pogačnik, slovenski komunist, prvoborec, politični komisar, politik in narodni heroj, * 4. november 1909, Lož, † 23. oktober 1967, Vrhnika pri Ložu.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Hribar je bil pred vojno med organizatorji Društva kmečkih fantov in deklet ter kmečko-delavskega gibanja na Notranjskem. Leta 1939 je postal član KPS. Po okupaciji Jugoslavije je bil med prvimi organizatorji NOB, kateri se je tudi sam priključil. Sprva je bil namestnik poveljnika bataljona, (Šercerjev bataljon), nakar je postal politični komisar Šercerjevega bataljona, Notranjskega in Krimskega odreda ter Šercerjeve brigade, namestnik političnega komisarja 14. divizije, politični komisar 18. divizije ter 9. in 7. korpusa. Na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil izvoljen v plenum OF in v slovensko delegacijo, ki je odšla na II. zasedanje AVNOJa.

Po vojni je opravljal več pomembnih političnih funkcij v CK ZKJ in v vladi LRS v kateri je bil med drugim minister za kmetijstvo, minister brez listnice (do 1949), predsednik Oblastnega ljudskega odbora Ljubljana in predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS (1951–1952). Po koncu vojne je bil do 1966 več let član prezidija Ljudske skupščine oz. ter najvišjih organov KP/ZK (1948–62 politbiroja oz. izvršnega komiteja CK KPS/ZKS in do 1964 CK ZKJ) in SZDL ter zvezni poslanec. Bil pa je tudi pobudnik za ustanovitev podjetja Kovinoplastika Lož. Po njem je poimenovana Osnovna šola heroja Janeza Hribarja v Starem Trgu pri Ložu.

Odlikovanja

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]