Ivan Zonara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivan Zonara
Jean Zonare Historien Grec. (BM 1879,1213.109).jpg
Rojstvookoli 1074
Smrtpo 1159
Pokliczgodovinar, menih, teolog  *
NarodnostGrk
DržavljanstvoByzantine imperial flag, 14th century according to portolan charts.png Bizantinsko cesarstvo
Žanrzgodovina
Pomembnejša delaEpitome Historiarum

Ivan Zonara (grško Ἰωάννης Ζωναρᾶς, Iōánnēs Zōnarâs) je bil bizantinski letopisec in teolog, ki je živel v Konstantinoplu in ustvarjal v 12. stoletju, * okoli 1074, † po 1159.

Pod cesarjem Aleksejem I. Komnenom je postal načelnik bizantinskega sodstva in cesarjev osebni tajnik (protasēkrētis). Po Aleksejevi smrti se je upokojil in umaknil v samostan na Otoku sv. Glicerija[1] (Incir Ada na Egejskem morju), kjer je do svoje smrti pisal.

Pisna dela[uredi | uredi kodo]

Njegovo najpomembnejše delo so Povzetki zgodovine (grško Ἐπιτομὴ Ἱστοριῶν, Epitomí Historión, latinsko Epitome Historiarum) v osemnajst knjigah, ki zajemajo zgodovino od stvaritve sveta do smrti Alekseja I. (1118). Prvi del je večinoma prevzet od Jožefa Flavija (32-100 n. št.). Pri pisanju rimske zgodovine do zgodnjega 3. stoletja se je naslanjal predvsem na Kasija Diona (okoli 155-235 n. št.). Za sodobne zgodovinarje so najpomembnejši njegovi zapisi o 3. in 4. stoletju, ki slonijo na izgubljenih virih, katerih verodostojnost je predmet ostrih razprav.[2] Glavni izvirni del njegove Zgodovine je obdobje vladanja Akekseja I. Komnena. Zonarovo delo je nadaljeval Niketas Honiates (Acominatus).

Zonari se pripisuje več del s cerkveno vsebino, komentarje Cerkvenih očetov, pesnitev o Gregorju Nazianškemu, Življenje svetnikov in razprava o Apostolskih kanonih. Leksikon, ki je bil pod njegovim imenom objavljen leta 1808, je verjetno delo nekega Antona Meniha. Zonara je bil prvi, ki je s cerkvene strani obsodil igranje šaha. Med njegovim meništvom na gori Atos je napisal komentar o kanonih Vzhodne cerkve. Na Trulanski sinodi je od duhovnikov in laikov zahteval, da prenehajo igrati šah in kockati. V komentarju Kanona 50 je zapisal:

»Ker nekateri škofje in duhovniki odstopajo od kreposti in igrajo šah (zatikron) ali kocke ali pijejo do pretiravanja, pravilo zapoveduje, da to prenehajo ali se izključijo; in če škof ali starešina ali diakon ali poddiakon, bralec in pevec ne preneha s tem, bo izgnan, če pa bodo pri šahu in v pijanosti zaloteni laiki, bodo izključeni.«

Sklica[uredi | uredi kodo]

  1. Fresco, Karen L.; Wright, Charles D. (ur.) (2012). Translating the Middle Ages. Oxford, New York: Routledge. str. 150. ISBN 9781315549965. Pridobljeno 3. septembra 2017.
  2. Bleckmann. Die Reichskrise des III. Jahrhunderts in der spätantiken und byzantinischen Geschichtsschreibung: Untersuchungen zu den nachdionischen Quellen der Chronik des Johannes Zonaras. München, 1992.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kazhdan, Alexander (ur.) (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press. str. 2229. ISBN 978-0-19-504652-6.
  • Chisholm, Hugh (ur.) (1911). Zonaras, Joannes. Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.
  • Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. William Smith, ur. Little, Brown and Company. Boston (1849), vol. III, str. 1331 ("Joannes Zonaras").
  • Harper's Dictionary of Classical Literature and Antiquities. Harry Thurston Peck, ur. (2. izdaja, 1897), str. 1684 ("Ioannes Zonaras").
  • Oxford Classical Dictionary. N.G.L. Hammond in H. H. Scullard, ur. Clarendon Press, Oxford (Second Edition, 1970), str. 1147 ("Johannes Zonaras").
  • Thomas Banchich, Eugene Lane. The History of Zonaras from Alexander Severus to the Death of Theodosius the Great. Routledge, 2009.

Zunanje poveave[uredi | uredi kodo]