Ivan Supek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ivan Supek
Rojstvo8. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][3]
Zagreb
Smrt5. marec 2007({{padleft:2007|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[4][1][…] (91 let)
Zagreb
DržavljanstvoFlag of Hungary (1896-1915; angels; 3-2 aspect ratio).svg Avstro-Ogrska
Flag of the State of Slovenes, Croats and Serbs.svg Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg Demokratična federativna Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg Federativna ljudska republika Jugoslavija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicfizik, filozof
PodpisPotpis Ivana Supeka.svg
Spletna stran
info.hazu.hr/hr/clanovi_akademije/osobne_stranice/ivan_supek[5]

Ivan Supek [ívan súpek], hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.

Supek je diplomiral leta 1940 na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Nato je nadaljeval študij fizike, matematike in filozofije na Dunaju in Leipzigu. Med drugim sta ga poučevala Pauli in Jung. Leta 1941 ga je zaprl Gestapo zaradi protifašistične dejavnosti. Njegovi profesorji Heisenberg, Hund in von Weizsäcker so pomagali pri njegovi izpustitvi iz zapora. Supek je doktoriral v Zürichu pod Heisenbergovim mentorstvom. Do leta 1943 je sodeloval s Heisenbergom, nato pa se je vrnil v Hrvaško in se pridružil odporniškemu gibanju. Na prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu je v letih 1947-85 kot prvi predaval teorijsko fiziko in utemeljil šolo teorijske fizike, ki je fiziko na Hrvaškem vzdignila na evropski nivo. Kasneje je predaval tudi filozofijo znanosti na Filozofski fakulteti.

Bil je eden od pobudnikov ustanovitve Inštituta Ruđerja Boškovića (IRB) v Zagrebu leta 1950 in njegov prvi direktor. Leta 1958 so ga izključili iz Inštituta zaradi nasprotovanja jugoslovanski Zvezni komisiji za jedrsko energijo, ki je načrtovala izdelavo atomske bombe. Postal je tudi akademik.

V letu 1968 so ga izvolili za rektorja Univerze v Zagrebu, 1971 pa so ga ob zatrtju "hrvaške pomladi" politično izključili iz javnega življenja. Med letoma 1991 in 1997 je bil predsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (nekdanje JAZU, ki se je preimenovala v HAZU leta 1991).

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

  • zbirka dram Na rubu šume (Mirakul, Heretik, U kasarni na rubu šume, U predsoblju, Otpadnici, Lovišta)
  • tragedija Piramida
  • roman Dvoje izmedu ratnih linija
  • roman Na atomskom vulkanima (1959)
  • drama Na atomskom otoku
  • Opstati usprkos
  • roman Extraordinarius
  • Teorija spoznaje
  • Mira­kula

Intervju[uredi | uredi kodo]

Mojca Vizjak Pavšič: Ne moreš biti moralen, če nisi svoboden. Prof. dr. Ivan Supek: "Znanstveniki morajo biti odgovorni za uporabo rezultatov svojih raziskav - Izjemno pomembno je obnoviti humanistični ideal vzgoje in izobraževanja". Teleks, 29. avgust 1985.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Stub icon

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
  3. ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
  4. ↑ http://www.iuc.hr/news-item.php?id=30
  5. ↑ 5,0 5,1 COURAGE Registry
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ivan_Supek&oldid=5593279«