Italijanska komunistična partija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ne zamenjajte za Komunistična partija (Italija).
Italijanska komunistična partija

Partito Comunista Italiano
Generalni sekretarjiPalmiro Togliatti
(1943–1964)
Luigi Longo
(1964–1972)
Enrico Berlinguer
(1972–1984)
Alessandro Natta
(1984–1988)
Achille Occhetto
(1988–1991)
PredsednikiLuigi Longo
(1972–1980)
Alessandro Natta
(1989–1990)
Aldo Tortorella
(1990–1991)
UstanovljenaLivorno, 21. januar 1921
UkinjenaRimini, 3. februar 1991
Odcepljena odItalijanska socialistična partija
Sedežvia delle Botteghe Oscure (ulica Temnih Trgovin) 4, 00186 Rim
Časopisl'Unità (pomen: Enotnost)
PomladekItalijanska komunistična mladinska zveza (Federazione Giovanile Comunista Italiana, FGCI)
Ideologijakomunizem
antifašizem
1921–1976:
marksizem-leninizem
1976–1991:
evrokomunizem
evropeizem
Politična pozicija1921–1976: skrajna levica
1976–1991: levica
Barvardeča
Poslanska zbornica
228 / 630
Senat
116 / 315
Evropski parlament
27 / 81
Deželni svet
247 / 720

Italijanska komunistična partija (italijansko Partito Comunista Italiano, PCI) je bila italijanska politična stranka, ki se je uvrščala na skrajno levico.

Ustanovljena je bila 21. januarja 1921 v Livornu z imenom Komunistična partija Italije, kot italijanska sekcija Komunistične internacionale po rdečem dvoletju (en), oktobrski revoluciji in ločitvi levega krila Italijanske socialistične stranke (en), ki so jih na 17. kongresu Italijanske socialistične partije vodili Nicola Bombacci, Amadeo Bordiga, Onorato Damen, Bruno Fortichiari, Antonio Gramsci in Umberto Terracini. Dolgoletni voditelj KPI je bil Palmiro Togliatti, za njim so bili generalni sekretarji stranke še Luigi Longo, Enrico Berlinguer, Alessandro Natta in zadnji Achille Occhetto. Med vplivnimi člani vodstva stranke najdemo tudi imena kot so Eugenio Reale, Giancarlo Pajetta, Nilde Iotti, Pietro Ingrao, Giorgio Napolitano, Armando Cosutta, Luciano Lama itd.

Konec 1970. let se je stranka ideološko preusmerila iz doktrinarnega komunizma v demokratični socializem.[1][2] Leta 1991 je bila formalno razpuščena, člani pa so ustanovili Demokratično stranko levice. Bolj radikalni del članstva se je takrat odcepil v Stranko komunistične obnove.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Joan Barth Urban (1986). Moscow and the Italian Communist Party: From Togliatti to Berlinguer. I.B.Tauris. str. 27. ISBN 978-1-85043-027-8.
  2. ↑ Morando, Enrico (2010). Riformisti e comunisti?: dal Pci al Pd : i "miglioristi" nella politica italiana nella politica italiana. Donzelli Editore. str. 42. ISBN 978-88-6036-482-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Italijanska_komunistična_partija&oldid=5740270«