Pojdi na vsebino

Ismail Hanija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ismail Hanija
إسماعيل هنية
Hanija v Kremlju, 2020
Hanija v Kremlju, 2020
Predsednik politbiroja Hamas
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
6. maja 2017
NamestnikSaleh al-Arouri[1]
PredhodnikHaled Mašal
Vodja Hamasa na območju Gaze
Na položaju
2. junija 2014 – 13. februarja 2017
VodjaKaled Mašal
NaslednikJahja Sinvar
Predsednik Palestinske narodne uprave
Na položaju
29. marca 2006 – 2. junija 2014
sporno odpuščen 14. junija 2007*
Predsednik
PredhodnikAhmed Kurei
NaslednikRami Hamdalah
Osebni podatki
Rojstvo29. januar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:29|2|0}}) (61 let)
Al Šati[d], Območje Gaze
NarodnostPalestinec
Politična strankaHamas
Otroci13
BivališčeDoha, Katar
Alma materIslamska univerza v Gazi
Poklicpolitik

Ismail Hanija, palestinski politik, * 29. januar 1962, begunsko taborišče Al Šati, Gaza pod zasedbo Egipta.

Je visok politični voditelj Hamasa, trenutni predsednik Hamasovega političnega urada; od leta 2023 živi v Katarju.[2]

Hanija se je rodil v begunskem taborišču Al-Šati na območju Gaze leta 1962. Študiral je na Islamski univerzi v Gazi,[3] [4] kjer je prvič prišel v stik s Hamasom, in leta 1987 diplomiral iz arabske književnosti. Leta 1997 je bil imenovan za vodjo urada Hamasa, od takrat pa je napredoval skozi vrste organizacije.

Hanija je bil vodja liste Hamas, ko je zmagala na palestinskih zakonodajnih volitvah leta 2006, in tako postal predsednik vlade Države Palestine. Predsednik Mahmud Abas je na vrhuncu spora med Fatahom in Hamasom 14. junija 2007 Hanijo razrešil s položaja, vendar Hanija odloka ni priznal in je še naprej opravljal vlogo premiera na območju Gaze.[5]

Hanija je bil vodja Hamasa na območju Gaze od leta 2006 do februarja 2017, ko ga je zamenjal Jahja Sinvar. 6. maja 2017 je bil izvoljen za predsednika političnega biroja Hamasa, kjer je zamenjal Kaleda Mašala; takrat se je iz Gaze preselil v Katar.[6] [7]

Zgodnja leta in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Hanija se je rodil v begunskem taborišču Al-Šati na območju Gaze, ki ga je tedaj zasedal Egipti. Njegovi starši so bili begunci, ki so med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 pobegnili iz svojih domov v bližini današnjega Aškelona v Izraelu.[3] Hanija je obiskoval šole, ki jih vodijo Združeni narodi, in leta 1987 diplomiral iz arabske književnosti na Islamski univerzi v Gazi.[3] [4] Med študijem na univerzi se je navezal stikel s Hamasom.[3] Od leta 1985 do 1986 je bil vodja študentskega sveta Muslimanske bratovščine.[4] Igral je tudi kot vezist v nogometni ekipi Islamske zveze.[4] Diplomiral je približno tedaj, ko se je na območju Gaze začela prva intifada proti izraelski okupaciji.[3]

Zgodnji aktivizem[uredi | uredi kodo]

Sodeloval je v protestih v prvi intifadi; izraelsko vojaško sodišče ga je tedaj obsodilo na kratko zaporno kazen.[3] Leta 1988 ga je Izrael znova pridržal in zaprl za šest mesecev.[3] Leta 1989 je bil obsojen na tri leta v zaporu.[3]

Po odpustu eta 1992 so ga izraelske vojaške oblasti z zasedenih palestinskih ozemelj deportirale v Libanon, skupaj z visokimi voditelji Hamasa in 400 drugimi aktivisti.[3] Aktivisti so več kot eno leto vztrajali v Mardž al-Zahurju v južnem Libanonu, kjer je po poročanju BBC News Hamas "postal neverjetno prisoten v žarometih medijev in postal znan po vsem svetu".[3] Leto pozneje se je vrnil v Gazo in bil imenovan za dekana islamske univerze.[3]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Hamas[uredi | uredi kodo]

Potem ko je Izrael leta 1997 Ahmeda Jasina izpustil iz zapora, je bil Hanija imenovan za vodjo njegovega urada.[3] Pomembnost znotraj Hamasa mu je rasla zaradi njegovega odnosa z Yasinom in imenovali so ga za predstavnika pri palestinskih oblasteh.[3] Njegov položaj v Hamasu se je med drugo intifado še naprej krepil zaradi njegove bližine Jasinu in zaradi uspešnih atentatov izraelskih varnostnih sil na občuten del vodstva Hamasa. Izraelske obrambne sile so ga imele na muhi, ker naj bi bil vpleten v napade na izraelske državljane. Ko so po samomorilskem bombnem napadu v Jeruzalemu leta 2003 izraelske zračne sile z bombardiranjem skušale odstraniti vodstvo Hamasa, si je laže poškodoval roko. Decembra 2005 so ga izvolil na čelo liste Hamas, ki je naslednji mesec zmagala na volitvah v zakonodajni svet. Hanija je na volitvah leta 2016 nasledil Kaleda Mašala na čelu Hamasa [8]

Predsednik vlade[uredi | uredi kodo]

Podelitev diplom policijskih sil v Gazi, 16. junij 2012
Hanija in turški minister za kulturo Numan Kurtulmuş, 20. novembra 2012
Hanija in Kaled Mašal v Gazi, 8. decembra 2012

Hanija je bil imenovan za predsednika vlade 16. februarja 2006 po zmagi Hamasove "Liste za spremembe in reformzraelskih varnostnih sil " 25. januarja 2006. Uradno je bil predstavljen predsedniku Mahmudu Abasu 20. februarja in prisegel 29. marca 2006.

Reakcija zahoda[uredi | uredi kodo]

Izrael je po volitvah proti palestinskim oblastem prišel na dan z vrsto kaznovalnih ukrepov, med drugim z gospodarskimi sankcijami. Vršilec dolžnosti premierja Ehud Olmert je napovedal, da Izrael palestinskim oblastem ne bo nakazal približno 50 milijonov dolarjev mesečno v obliki davčnih prejemkov, ki jih je Izrael pobiral v imenu palestinskih oblasti. Hanija je sankcije zavrnil in izjavil, da se Hamas ne bo ne razorožil ne priznal Izraela.

Hanija je izrazil obžalovanje, da je Hamas postal žrtev kaznovalnih ukrepov, in dodal, da bi se "(Izrael) moral drugače odzvati na demokracijo, ki jo izraža palestinsko ljudstvo".

ZDA so zahtevale, da se 50 milijonov dolarjev neporabljenih sredstev tuje pomoči za palestinske oblasti vrne ZDA, s čimer se je palestinski gospodarski minister Mazen Sonokrot strinjal.[9] Glede izgubljene tuje pomoči iz Združenih držav in Evropske unije je Hanija menil: "Zahod svoje donacije vedno izrablja za to, da za izvaja pritisk na palestinsko ljudstvo." [10]

Nekaj mesecev po zmagi Hamasa na volitvah leta 2006 je Hanija ameriškemu predsedniku Bushu poslal pismo, v katerem je pozval "ameriško vlado k neposrednim pogajanjem z izvoljeno vlado", ponudil dolgoročno premirje z Izraelom in pristanek na meje iz leta 1967, Pozval je h koncu mednarodnega bojkota, ker "spodbuja nasilje in kaos". Ameriška vlada ni odgovorila in je vztrajala na bojkotu.[11]

Spor z Abasom[uredi | uredi kodo]

Z Abasom naj bi bil sklenjen dogovor, da prepreči Abasov poziv k novim volitvam. 20. oktobra 2006, na predvečer tega dogovora, da se konča strankarske spopad med Fatahom in Hamasom, je Hanijev konvoj v Gazi prišel pod ogenj in eno od vozil je zgorelo.[12] Hanija v napadu ni bil poškodovan. Viri Hamasa so izjavili, da ne gre za poskus atentata. Po varnostnih virih palestinskih oblastinaj bi napadalci bili sorodniki člana Fataha, ki je bil ubit v spopadih s Hamasom.[13]

Zavrnjen povratek v Gazo[uredi | uredi kodo]

Med tlečim konfliktom med Fatahom in Hamasom so 14. decembra 2006 na mejnem prehodu Rafa Haniju preprečili, da vstopi v Gazo iz Egipta. Mejni prehod so zaprli po ukazu izraelskega obrambnega ministra Amirja Peretza. Hanija se je vračal v Gazo s svojega prvega uradnega potovanja v tujino kot premier. Pri sebi je imel približno 30 milijonov USD v gotovini, namenjenih plačilom palestinskim oblastem. Izraelske oblasti so pozneje izjavile, da bodo Haniju dovolile čez mejo, če bo pustil denar v Egiptu, da se nakaže na bančni račun Arabske lige. Kot odziv na incident so na mejnem prehodu Rafa poročali o streljanju med borci Hamasa in palestinsko predsedniško gardo. Opazovalci EU, ki so upravljali prehod, naj bi bili varno evakuirani.[14] Ko je Hanija pozneje poskušal prečkati mejo, je med streljanjem en telesni stražar umrl, Hanijev najstarejši sin pa je bil ranjen. Hamas je incident obsodil kot poskus rivalskega Fataha na Hanijevo življenje, kar je sprožilo spopade med silami Hamasa in Fataha na Zahodnem bregu in v Gazi. Hanija je dejal, da ve, kdo so domnevni storilci, vendar jih ni želel imenovati in pozval je k enotnosti Palestincev. Egipt je od takrat ponudil posredovanje v razmerah.[15]

Vlada palestinske narodne enotnosti marca 2007[uredi | uredi kodo]

Hanija in iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej leta 2012

Hanija je med oblikovanjem vlade narodne enotnosti med Hamasom in Fatahom 15. februarja 2007 odstopil.[16] 18. marca 2007 je oblikoval novo vlado kot vodja novega kabineta, v kateri so bili politiki Fataha in Hamasa.[17]

14. junija 2007 je med bitko za Gazo predsednik Mahmud Abas razpustil vlado enotnosti marca 2007 in razglasil izredne razmere.[18] [19] Hanijo so razrešili, Abas pa je s predsedniškim odlokom prevzel vlado v Gazi in Zahodnemu bregu.[5]

Po bitki za Gazo[uredi | uredi kodo]

Okoli leta 2016 se je Hanija iz Gaze preselil v Katar. Trenutno ima urad v Dohi.[20]

Dne 13. oktobra 2016 je pravni odbor palestinskega zakonodajnega sveta (PLC) podprl zahtevo za vrnitev Hanijeve vlade na območje Gaze po njenem odstopu 2. junija 2014. Podpora je bila podana kot odgovor na PLC-jev pregled študije, ki so jo predložili člani Hamasovega parlamenta, v jezi zaradi navideznih napak vlade po odstopu Hanyeha. Po lastnih besedah Hamasa je šlo za obsodbo soglasne vlade, ki "snedla besedo, dano v internem dogovoru med Hamasom in frakcijami Palestinske osvobodilne organizacije za oblikovanje soglasne vlade leta 2014, in zamenjala številne ministre z voditelji Fataha – in tako vlado spremenila v vlado Fataha." Kljub priporočilu PLC in prošnji Hamasa sta soglasna vlada in Fatah zahtevo zavrnila, pri čemer sta v sporočilu za javnost navedla njeno nezakonitost in nevarnost nadaljnjih delitev med Gazo in Zahodnim bregom pod nadzorom Hamasa.[21]

Vodja politbiroja Hamasa[uredi | uredi kodo]

Novembra 2016 so krožila poročila o tem, da je Hanija nasledil Kaleda Mašala kot vodjo Hamasa.[22] Mašal, Hanija in palestinski predsednik Mahmud Abas so se pred kratkim srečali v Katarju, da bi razpravljali o nacionalni spravi in prihajajočih nacionalnih volitvah.[23] Ta sestanek je bil znak za to, da je bil Hanija izbran pred drugima dvema verjetnima kandidatoma, višjim članom Hamasa Mousso Mohammedom Abu Marzukom in voditeljem Hamasa Mahmudom Zahharjem.[24]

Hanija je septembra zapustil Gazo, da bi obiskal vrsto arabskih in muslimanskih držav v pripravah na svojo novo vlogo, in se uradno preselil v katarsko prestolnico Doha, kjer je Mašal živel.[25] Pričakuje se, da vodja Hamasovega politbiroja živi zunaj območja Gaze.[22]

Februarja 2020 se je Hanija srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo: "Nadaljnji stiki predsednika Erdogana s to teroristično organizacijo služijo samo izolaciji Turčije od mednarodne skupnosti, škodujejo interesom palestinskega ljudstva in spodkopavajo globalna prizadevanja za preprečevanje terorističnih napadov iz Gaze." [26]

Avgusta 2020 je Hanija v telefonskem pogovur z Mahmudom Abasom zavrnil mirovni sporazum med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati, kar je Reuters označil za "redko izkazovanje enotnosti".[27]

26. julija 2023 se je Hanija srečal z Erdoğanom in predsednikom palestinskih oblasti Mahmudom Abasom. Razlog za srečanje so bila prizadevanja Turčije za spravo Fataha s Hamasom.[28]

Vojna Izrael-Hamas[uredi | uredi kodo]

7. oktobra 2023, na dan napada Hamasa na Izrael, je bil Hanija v Istanbulu v Turčiji.[29] in v govoru na televiziji dejal, da " kar se je zgodilo, razkriva veličino naših priprav. To, kar se je zgodilo danes, razkriva šibkost sovražnika..." in da nameravajo palestinske frakcije razširiti napad na Zahodni breg in Jeruzalem.[30] Dalje je rekel, da Izrael, "ki ni sposoben zaščititi se pred uporniki", ne more zagotoviti zaščite za druge arabske države in da "vsi sporazumi o normalizaciji, ki ste jih podpisali s tem telesom, tega (palestinskega) konflikta ne morejo rešiti".[31]

15. oktobra 2023 so Hanijo in njegovo spremstvo izgnali iz Turčije, ki ni želela biti dojeta kot zaščitnica Hamasa, ko so začele prihajati v javnost podrobnosti o napadih 7. oktobra. Hanija se je kasneje srečal z iranskim zunanjim ministrom Hosseinom Amir-Abdollahianom v Dohi v Katarju.[32]

1. novembra 2023 je Hanija obtožil Izrael, da je zagrešil "barbarske pokole nad neoboroženimi civilisti", potem ko je Izrael izvedel napad na begunsko taborišče Jabalia v operaciji, ki je veljal visokemu članu Hamasa Ibrahimu Biariju, in odločil, da se bodo spopadi nadaljevali, dokler "Palestinci ne dobijo svojih zakonitih pravic do svobode, neodvisnosti in vrnitve.[33]

2. novembra 2023 je Hanija izjavil, da bo Hamas, če se bo Izrael strinjal s prekinitvijo ognja in odprtjem humanitarnih koridorjev za večjo pomoč v Gazo, "pripravljen na politična pogajanja o rešitvi dveh držav z Jeruzalemom kot prestolnico Palestine," in dodal, da so "izraelski ujetniki cilj istega uničenja in smrti kot naši ljudje." [34]

Odnosi z Izraelom[uredi | uredi kodo]

Avgusta 2006 je Hanija na svojem prvem obisku v tujini kot premier v Iranu dejal: "Nikoli ne bomo priznali uzurpatorske cionistične vlade in bomo nadaljevali bomo z svojim džihadu podobnim gibanjem do osvoboditve Jeruzalema." [35] Decembra 2010 je Hanija na tiskovni konferenci v Gazi izjavil: "Sprejemamo palestinsko državo na mejah iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom, izpustitev palestinskih zapornikov in rešitev vprašanja beguncev." Poleg tega je dejal, da se bo v primeru, da palestinski volivci potrdijo takšen mirovni sporazum z Izraelom, njegova vlada držala sporazuma, ne glede na prejšnja stališča Hamasa o tem vprašanju.[36]

23. marca 2014 je Hanija med festivalom v spomin na deseto obletnico atentata na šejka Ahmada Jasina imela govor pred množico privržencev Hamasa in dejala: "Znotraj Gaze znova in znova ponavljam: Izraela ne bomo priznali.. Blokada Gaze na žalost postaja vse tesnejša." Med tem govorom je množica vzklikala: "Naprej, Hamas, pojdi! Mi smo top, ti pa granate. … Oh Kasam, naša ljubezen, bombardiraj Tel Aviv." [37]

Osama bin Laden[uredi | uredi kodo]

2. maja 2011 so ameriške sile ubile Osamo bin Ladna, Hamasov tekmec Fatah pa je umor pohvalil.[38] Hanija je namesto tega obsodil umor Bin Ladna kot "nadaljevanje ameriškega zatiranja in prelivanja krvi muslimanov in Arabcev".[38] Politični analitiki so dejali, da gre za poskus ohlajanja razhajanj na območju Gaze s salafijskimi skupinami, ki jih navdihuje Al Kaida in ki Hamas obsojajo kot preveč zmernega.[38] Drugi analitik je zapisal, da je bila Hanijeva izjava namenjena arabskemu občinstvu in je videl priložnost, da se loči od Fataha in izkoristi protiameriška čustva.[39] Vlada Združenih držav je njegove izjave obsodila kot "nezaslišane".[40]

Osebno in družinsko življenje[uredi | uredi kodo]

Hanija, za Hamenejem, na pogrebu Kasema Sulejmanija

Hanija je poročen in ima 13 otrok.[41] Leta 2009 je družina živela v begunskem taborišču Al-Shati na severu Gaze.[4] Leta 2010 je Hanija kupil 2.500 m2 (0,6 akra) zemljišča v Rimalu, soseski ob plaži v mestu Gaza.[41] Hanija je zemljišče registriral na ime svojega zeta.[41] Pozneje naj bi Hanija kupil dodatne domove in jih registriral pod imeni svojih otrok.[41] Glede na članek Yneta iz leta 2014 je Hanija milijonar, ki izvira iz 20-odstotnega davka, zaračunanega na vse predmete, ki vstopajo skozi tunele iz Egipta v Gazo.[41] Najstarejšega sina Hanije so egiptovske oblasti aretirale na mejnem prehodu Rafa z nekaj milijoni dolarjev, ki jih je nameraval odnesti v Gazo.[41]

Sestre Hanije Kolidia, Laila in Sabah so izraelske državljanke in živijo v beduinskem mestu Tel as-Sabi v južnem Izraelu.[42] Kolodia se je najprej preselila v Tel as-Sabi, sestri sta ji nato sledili [42] Kolidijin mož je rekel: "Naše življenje je tukaj normalno in želimo si, da tako ostane." [42] Laila in Sabah sta oba ovdoveli, vendar živita dalje v Tel as-Sabiju, predvidoma da ne bi izgubili izraelskega državljanstva.[42] Nekateri med otroci treh sester so služili v Izraelskih obrambnih silah (IDF).[42]

V začetku leta 2012 so izraelske oblasti ugodile prošnji za potovanje Hanijeve sestre Suhile Abd el-Salam Ahmed Hanije in njenega kritično bolnega moža na nujno zdravljenje srca, ki ga bolnišnice v Gazi niso mogle zdraviti.[43] Po uspešnem zdravljenju v medicinskem centru Rabin v Petah Tikvi v Izraelu se je par vrnil v Gazo.[43] Hanijeva vnukinja je bila zdravljena v izraelski bolnišnici novembra 2013, njegova tašča pa junija 2014 v izraelski bolnišnici [44] Oktobra 2014, nekaj mesecev po vojni med Izraelom in Gazo leta 2014, je Hanijeva hči preživela teden dni v izraelski bolnišnici v Tel Avivu na nujnem zdravljenju, potem ko je prišlo do zapletov med rutinskem posegom.[44]

Septembra 2016 je Hanija z ženo in dvema sinovoma odpel iz Gaze na Gazo na hadž v Meko. To potovanje, razumljeno kot začetek kampanje, je podprlo govorice, da naj bi Hanija nadomestil Mašala.[45] Leta 2020 je bil na pogrebu Kasima Suleimanija v Teheranu.[46] [47]

Hanija trenutno živi v Katarju.[48] [49] [50] [51]

Oktobra 2023 je bilo v izraelskem zračnem napadu na njegovo družinsko hišo v mestu Gaza ubitih 14 članov njegove družine, med njimi njegov brat in nečak.[52] Novembra 2023 naj bi bila njegova vnukinja žrtev izraelskega zračnega napada na mesto Gaza.[53] Kasneje istega meseca je njegov najstarejši vnuk umrl v izraelskem napadu.[54]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Hamas ya svojega podpredsednika imenuje vodjo terorja na Zahodnem bregu«. The Times of Israel. 5. oktober 2017.
  2. »Ismail Haniyeh«. Counter Extremism Project (v angleščini). Pridobljeno 28. oktobra 2023.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 »Profile: Hamas PM Ismail Haniya«. BBC. 14. december 2006.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Donald Macintyre (3. januar 2009). »Hamas PM Ismail Haniyeh at war with Israel – and his own rivals«. Belfast Telegraph.
  5. 5,0 5,1 »Abbas sacks Hamas-led government«. BBC News. 14. junij 2007. Pridobljeno 14. junija 2007.
  6. »Ex-Gaza leader Haniyeh reportedly to replace Mashaal as Hamas head«. The Times of Israel. 5. september 2016. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  7. »Hamas says Ismail Haniyeh chosen as Islamic group's leader«. Yahoo News. 7. maj 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2017. Pridobljeno 7. maja 2017.
  8. »Khaled Mashaal to step down as Hamas leader – report«. The Times of Israel. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  9. "PNA agrees to return 50-million-dollar fund to US" Arhivirano 19 April 2008 na Wayback Machine., Xinhua, 19 February 2006
  10. "Hamas dismisses Israeli sanctions", BBC, 20 February 2006
  11. »In 2006 letter to Bush, Haniyeh offered compromise with Israel«. Haaretz. 14. november 2008.
  12. "Haniya unhurt in convoy shooting", BBC, 20 October 2006
  13. "Haniyeh unhurt by attack on convoy in Gaza", Haaretz, 20 October 2006
  14. "Palestinian PM denied Gaza entry", BBC, 14 December 2006
  15. "Egypt seeks to ease Gaza tensions", BBC, 15 December 2006
  16. "Palestinian unity deal under way"BBC, 15 February 2007
  17. Palestine (West Bank and Gaza) Education System and Policy Handbook Volume 1 Strategic Information and Developments (v angleščini). Lulu.com. 3. marec 2008. str. 15. ISBN 978-1-4330-6755-6.
  18. »Abbas Dissolves Palestinian Authority Government in Wake of Hamas-Fatah War«. Fox News. 14. junij 2007. Pridobljeno 14. junija 2007.
  19. Levinson, Charles; Matthew Moore (14. junij 2007). »Abbas declares state of emergency in Gaza«. The Daily Telegraph. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2007. Pridobljeno 14. junija 2007.
  20. Rothwell, James. »THE HAMAS LEADER BEHIND GROUP'S DEADLIEST ATTACK ON ISRAEL«. The Telegraph (UK). Pridobljeno 15. novembra 2023.
  21. »Hamas calls for return of Haniyeh's government«. Al-Monitor (v ameriški angleščini). 21. oktober 2016. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  22. 22,0 22,1 »Ex-Gaza leader Haniyeh reportedly to replace Mashaal as Hamas head«. The Times of Israel. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  23. »Abbas, Hamas leaders hold first talks in two years to discuss Palestinian unity«. Haaretz. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  24. Alabbasi, Mamoon (15. november 2016). »Will there be changes under new Hamas and Fatah leaders?«. Middle East Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  25. »Shadowy Hamas official with ties to Iran tapped to lead Gaza«. The Times of Israel. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  26. »US Criticizes Turkey for Hosting Hamas Leaders«. VOA News. 26. avgust 2020.
  27. Farrell, Stephen (13. avgust 2020). »Israel hails UAE deal but Palestinians – and settlers – dismayed«. Reuters.
  28. »Erdogan hosts PA's Abbas, Hamas head Haniyeh to prepare for détente talks«. The Times of Israel. 26. julij 2023.
  29. Tastekin, Fehim. »Eying Gaza mediator role, Turkey cools Hamas ties, Erdogan restrains rhetoric«. Al-Monitor. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  30. »Hamas leader Haniyeh: Battle 'will spread to West Bank, Jerusalem'«. Arab News. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  31. »Hamas leader Haniyeh says Israel can't provide protection for Arab countries«. Reuters. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  32. »Report: Hamas chiefs were asked to leave Turkey after October 7 attacks«. The Times of Israel. 23. oktober 2023.
  33. »Hamas leader accuses Israel of 'barbaric massacres' after refugee camp hit«. Al Jazeera. 1. november 2023.
  34. »Haniyeh says Hamas ready for negotiations on a two-state solution if Israel stops war on Gaza«. Al-Ahram. 1. november 2023.
  35. »Palestinian prime minister vows not to recognize Israel«. USA Today. 8. december 2006.
  36. »Hamas vows to honor Palestinian referendum on peace with Israel«. Haaretz. 1. december 2012. Pridobljeno 17. novembra 2012.
  37. Low turnout at Hamas rally sign of declining support?
  38. 38,0 38,1 38,2 Abbas government welcomes bin Laden death, Hamas deplores, Reuters 2 May 2011
  39. Lazar Berman. »Did Hamas Really Just Say That?«.
  40. "US: Hamas Leader's bin Laden Remarks 'Outrageous'" by David Gollust, Voice of America,3 May 2011
  41. 41,0 41,1 41,2 41,3 41,4 41,5 Peskin, Doron (15. julij 2014). »Hamas got rich as Gaza was plunged into poverty«. Ynet. Pridobljeno 16. julija 2014.
  42. 42,0 42,1 42,2 42,3 42,4 »Hamas leader's three sisters live secretly in Israel as full citizens«. The Telegraph. 2. junij 2006.
  43. 43,0 43,1 »Hamas PM's brother-in-law treated in Israeli hospital«. Al Arabiya. 8. avgust 2012.
  44. 44,0 44,1 Williams, Dan (19. oktober 2014). »Hamas leader's daughter received medical treatment in Israel: sources«. Reuters.
  45. »The arcane pathway to Hamas's top post, and who might win it«. The Times of Israel. Pridobljeno 9. decembra 2016.
  46. »Hamas leader Haniyeh attends Soleimani's funeral in Iran«. Arab News (v angleščini). 6. januar 2020. Pridobljeno 21. maja 2021.
  47. »Hamas leader attends Soleimani's funeral in Iran«. Al Arabiya English (v angleščini). 6. januar 2020. Pridobljeno 21. maja 2021.
  48. Alshawabkeh, Lina (17. oktober 2023). »Hamas: Who are the group's most prominent leaders?«. BBC. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  49. Dyer, Evan (18. oktober 2023). »How tiny Qatar hosts the leaders of Hamas without consequences«. CBC News. Pridobljeno 20. oktobra 2023.
  50. »Hamas's vast financial network faces new U.S. scrutiny«. The Washington Post.
  51. »Israel fires missile at Gaza house of Hamas chief Haniyeh: Report«. Hindustan Times.
  52. »Israel strikes Gaza home of Hamas political leader-in-exile, killing 14«. The Times of Israel. 17. oktober 2023.
  53. Granddaughter of Hamas chief Haniyeh reportedly killed in Gaza
  54. Palestinian media: Ismail Haniyeh's grandson killed in IDF attack in Gaza

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]