Pojdi na vsebino

Ali Hamenej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ali Hamenej
علی خامنه‌ای
2. Vrhovni voditelj Irana
Na položaju
4. junij 1989  28. februar 2026[a]
Predsednik
Ministrski predsednikMir Hosein Musavi[b]
PredhodnikRuholah Homeini
NaslednikModžtaba Hamenej
3. Predsednik Irana
Na položaju
9. oktober 1981  16. avgust 1989
Vrhovni voditelj
  • Ruholah Homeini
  • On sam
Predsednik vladeMir Hosein Musavi
PredhodnikMohamad Ali Radžai
NaslednikAkbar Hašemi Rafsandžani
Ostali položaji
1. Predsednik Sveta za razločevanje smotrnosti
Na položaju
7. februar 1988  4. junij 1989
ImenovalecRuholah Homeini
PredhodnikNa novo ustanovljen urad
NaslednikAkbar Hašemi Rafsandžani
Član Zbora strokovnjakov
Na položaju
15. avgust 1983  4. junij 1989
Volilna enotaTeheran (provinca)
Večina2.800.353 (87,8 %)[1]
Član Islamske posvetovalne skupščine
Na položaju
28. maj 1980  13. oktober 1981
Volilna enotaTeheran, Rej in Šemiranat
Večina1.405.976 (65,8 %)[2]
Imam za petkove molitve v Teheranu
Na položaju
14. januar 1980  28. februar 2026
ImenovalecRuholah Homeini
Začasni imami
PredhodnikHusein Ali Montazeri
Nasledniknezasedeno
Osebni podatki
RojstvoAli Hoseini Hamenej
19. april 1939({{padleft:1939|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[3][4][5]
Mašhad[6]
Smrt28. februar 2026({{padleft:2026|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[7][8][…] (86 let)
Teheran[9]
Politična stranka
Zakonci
(por. 1964)
Otroci6, vključno z Mostafom, Modžtabom in Masudom
Izobrazba
Poklicfakih, politik, prevajalec, pisatelj, pesnik
Podpis
Spletna stranenglish.khamenei.ir
Vojaška služba
Rod/služba
Aktivna leta1979–1989[c]
Poveljstva Oborožene sile Islamske republike Iran
Oboroženi
konflikti
Predloga:Infobox religious biography

Ali Hosseini Hamenej,[d] iranski šiitski imam in politik, * 19. april 1939, Mašhad, pahlavijski Iran, † 28. februar 2026, Teheran, Iran.

Hamenej je od leta 1989 do atentata 28. februarja 2026 opravljal funkcijo drugega vrhovnega voditelja Irana. Pred tem je bil med letoma 1981 in 1989 predsednik države. Njegov 36 let in šest mesecev trajajoči mandat na položaju vrhovnega voditelja ga uvršča med najdlje vladajoče politične voditelje na Bližnjem vzhodu ter na drugo mesto med najdlje vladajočimi iranskimi voditelji 20. in 21. stoletja, takoj za šahom Mohamedom Rezo Pahlavijem.

Rodil se je v Mašhadu v verski družini, ki izvira iz mesta Hamaneh v provinci Vzhodni Azerbajdžan. Teološko izobrazbo je pridobil v tamkajšnji havzi, leta 1958 pa se je preselil v Gom, kjer je obiskoval predavanja ajatole Ruholaha Homeinija. Postal je dejaven nasprotnik režima šaha Mohameda Reze Pahlavija ter bil zaradi političnega delovanja večkrat aretiran; nazadnje je bil obsojen na triletno izgnanstvo. V času iranske revolucije (1978–1979) je sodil med vidnejše osebnosti revolucionarnega gibanja, po ustanovitvi Islamske republike Iran pa je prevzel več pomembnih političnih funkcij. Kmalu po revoluciji je bil tarča atentata, ki mu je trajno ohromil desno roko. Med iransko-iraško vojno je kot tretji predsednik Irana (1981–1989) utrdil svoj politični položaj ter vzpostavil tesne vezi z Islamsko revolucionarno gardo (IRGC). Po smrti Homeinija leta 1989 ga je Zbor strokovnjakov izvolil za vrhovnega voditelja.

Kot vrhovni vodja je poudarjal pomen znanstvenega in tehnološkega razvoja ter kljub mednarodnim sankcijam spodbujal napredek na področju izobraževanja in raziskav. Podpiral je razvoj iranskega jedrskega programa za civilne namene, hkrati pa izdal versko pravno mnenje (fatvo), ki prepoveduje proizvodnjo orožja za množično uničevanje. Zavzemal se je za privatizacijo dela državnega gospodarstva in izkoriščanje energetskih virov, nafte in zemeljskega plina, pri čemer je Iran spremenil v »energetsko velesilo«. V zunanjepolitičnem pogledu je Iran pod njegovim vodstvom podpiral t. i. koalicijo »os upora« v iraški vojni, sirski državljanski vojni in jemenski državljanski vojni. Kot izrazit kritik Izraela in sionizma je dosledno podpiral palestinsko stran v izraelsko-palestinskem konfliktu; njegova retorika je vključevala tudi k odpravi izraelske države ter izjave, ki so jih številni opazovalci označili za antisemitske. V času njegovega vodenja je bil Iran vpleten v vrsto posredniških spopadov z Izraelom in Saudovo Arabijo. Leta 2025 so se napetosti z Izraelom in Združenimi državami zaostrile v dvanajstdnevni oboroženi spopad, leto pozneje pa je sledil usklajen napad na Iran, v katerem je bil Hamenej 28. februarja 2026 ubit.

Veljal je za izrazito pragmatičnega zagovornika stroge, ideološko dosledne politike. V času svojega vodenja je postopoma marginaliziral leve politične tokove, zmernejše predstavnike duhovščine ter politične nasprotnike, pri čemer je omejitve občasno omilil predvsem tedaj, ko sta bila ogrožena stabilnost ali legitimnost oblasti. Njegovo obdobje je zaznamovala okrepljena militarizacija države ter nadaljnja centralizacija moči v okviru urada vrhovnega voditelja. Med svojim vladanjem se je soočal z mnogimi protesti, med drugim s protesti ob predsedniških volitvah leta 2009, splošnimi stavkami in protesti v letih 2018–2019, protesti v letih 2019–2020, protesti po smrti Mahse Amini in protesti v letih 2025–2026. V Iranu so bili novinarji, blogerji in drugi posamezniki kazensko preganjani ter obsojeni zaradi domnevnih žalitev vrhovnega voditelja, pogosto v povezavi z obtožbami bogokletstva ali delovanja proti državi. Izrečene kazni so med drugim vključevale bičanje in zaporne kazni, pri čemer so nekateri obsojenci v zaporu tudi umrli. Nosil je naziv ajatola in veljal za enega najvplivnejših šiitskih verskih avtoritet (mardža) na svetu. Njegovi kritiki so ga označevali za represivnega despota ter mu pripisovali odgovornost za politično represijo, množične usmrtitve in druge hude kršitve človekovih pravic.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Vršilec dolžnosti: 4. junij 1989 – 6. avgust 1989.
  2. Urad ukinjen 16. avgusta 1989.
  3. Kot vrhovni voditelj je ostal dejaven tudi v vlogi vrhovnega poveljnika oboroženih sil Islamske republike Iran.
  4. perzijsko سید علی حسینی خامنه‌ای, latinizirano: Ali Hoseyni Xāmene'i, izgovorjava [ʔæˈliː hosejˈniː xɒːmeneˈʔiː]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »چه کسی در نخستین انتخابات خبرگان اول شد؟ +جدول ("Who came first in the first election of the Experts?" )«. mashreghnews.ir. 7. januar 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2017.
  2. »Parliament members« (v perzijščini). Iranian Majlis. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2014. Pridobljeno 28. oktobra 2014.
  3. Libre L. Ali Khamenei - Ayatollah et guide suprême de la Révolution Islamique — 1915. — ISSN 1379-6992
  4. https://farsi.khamenei.ir/memory-content?id=26142#600
  5. BBC Things
  6. Inskeep S. https://www.npr.org/2025/06/25/nx-s1-5442496/what-to-know-iran-ayatollah-khameneiNPR, 2025.
  7. Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says(neprevedeno), 2026.
  8. Alonso P. Fin d'une ère. Mort de Ali Khamenei, impitoyable gardien de la révolution iranienneLibé, 2026.
  9. Iran confirms Supreme Leader Ali Khamenei dead after US-Israeli attacksAl Jazeera, 2026.
  10. Raee, Sajjad (Winter 2008). Ardestani, Hussein (ur.). نقش آیت‌الله خامنه‌ای در دفاع مقدس: سال اول جنگ [Ayatollah Khamanei's Role in the Sacred Defense - During the First Year] (PDF). Negin-e Iran - Quarterly for Studies of Iran–Iraq War (v perzijščini). 7 (26): 9–24. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. aprila 2016. Pridobljeno 15. januarja 2018.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Uradno

[uredi | uredi kodo]