Irma Čremošnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Irma Čremošnik
Rojstvo12. januar 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1]
Arad
Smrt29. junij 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1] (74 let)
Slano
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicarheologinja

Irma Čremošnik, slovenska učiteljica, arheologinja in klasična filologinja, * 16. januar 1916, Arad, Ogrska (zdaj Romunija), † 29. junij 1990, Slano, Hrvaška.

Rodila se je v družini slovenskega zgodovinarja Gregorja Čremošnika in odraščala v Sarajevu, kjer je njen oče deloval kot zgodovinar v Narodnem muzeju Bosne in Hercegovine.[2] Po diplomi iz filologije na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju je delovala kot srednješolska profesorica, med leti 1944 in 1947 kot kustosinja v beograjskem umetnostnem muzeju, leta 1947 pa se je zaposlila v Narodnem muzeju Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer je delovala vse do upokojitve leta 1976. Vzporedno je na Filozofski fakulteti v Ljubljani opravljala doktorski študij arheologije in doktorirala leta 1952.[3][4]

Opravila je obsežno arheološko delo na rimskih najdiščih v Bosni in Hercegovini, med njimi v Višićih pri Čapljini in Panik pri Bileći, kjer je vodila izkopavanja rimskih vil in naselij, prispevala pa je tudi več pomembnih odkritij iz zgodnjefevdalnega obdobja naselitve Slovanov. Med pomembnejšimi deli je monografija Mozaici i zidno slikarstvo rimskog doba (1984). Poleg tega je zaslužna za urejanje in objavo delov očetove zapuščine.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedijaLZMK, 1999. — 9272 p. — ISBN 978-953-6036-31-8
  2. Zečević, Alen (22. maj 2022). »Sjećanje na arheologinju koja je karijeru posvetila antici«. Al Jazeera. Pridobljeno 13. marca 2023.
  3. 3,0 3,1 Voje, Ignacij (1990). »Dr. Irma Čremošnik : (12.I.1916 -29.VI.1990)«. Zgodovinski časopis. 44 (3): 464. Dokument v dLib.
  4. »Čremošnik, Irma«. Hrvatska enciklopedija. Pridobljeno 13. marca 2023.