Ikun-Šamaš

Ikun-Šamaš
(𒄿𒆪𒀭𒌓)
Ikun-Šamaš; (𒄿𒆪𒀭𒌓)
Kralj Marija
	Votivni kip Ikun-Šamaša, Britanski muzej
Vladanje	okoli 2500 pr. n. št. (srednja kronologija)
Kralj Marija
Rojstvo
Poklic	vladar

Mari

Mari na zemljevidu Sirije

Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)^[3] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2500 pr. n. št.^[4] Po mnenju Françoisa Thureau-Dangina je vladal pred Ur-Nanšem Lagaškim.^[4]

Bil je eden od treh marijskih kraljev, znanih iz arheologije in verjetno najstarejši.^[3] Drugi je bil Iku-Šamagan, znan iz napisa na kipu v Narodnem muzeju Damaska.^[3] Tretji je bil Lamgi-Mari (ime se bere tudi Iški-Mari), čigar kip je v Narodnem muzeju Alepa.^[5]^[6]

Ikun-Šamaš v svojem napisu uporablja akadski jezik, medtem ko so njegovi sodobniki na jugu uporabljali sumerskega. Njegov uradni naslov v napisu je "kralj Marija" in "ensi-gal" - "vrhovni princ" (svečenik) boga Enlila.

Znan je tudi s kipa z napisom, posvečenega bogu Šamašu.^[3]

Zdi se, da je Ikun-Šamaševo kraljestvo obsegalo tudi južno Babilonijo.

Kip

Votni kip Ikun-Šamaša, ki je postavil eden od njegovih uradnikov, so odkrili v mestu Sipar. Napis na njem se se glasi:

𒄿𒆪𒀭𒌓 / 𒈗𒈠𒌷𒆠 / 𒑐𒋼𒋛𒃲 / 𒀭𒂗𒆤 /𒅈𒊏𒀭 /𒆪𒅆𒈨𒋤 / 𒊨𒋤 / 𒀭𒌓 / 𒊕𒄸𒁺

i-ku-^Dutu / lugal ma-ri2^ki / ensi2gal / ^Den-lil2 / ar-ra^D / tush igi{me}-su3 / dul3-su3 / ^Dutu / sa12-rig9

"Iku(n)šamašu, kralju Marija, glavnemu Enlilovemu izvrševalcu, je kip posvetil Arail, njegov dvorjan
— Napis na Ikun-Šamaševem kipu^[7]^[8]

Kip je razstavljen v Britanskem muzeju.

Ikun-Šamašev kip
Napis na kipu^[8]
Napis na kipu: "Ikun-Šamaš, kralj Marija" (𒄿𒆪𒀭𒌓 𒈗 𒈠𒌷𒆠, Ikun-shamash, lugal Mari-ki)
Ikun-Šamašev kip v Britanskem muzeju (BM 60828)

Vladarski nazivi
Ikun-Šamaš
Predhodnik: Prvo marijsko kraljestvo	Kralj Marija 2500 pr. n. št.	Naslednik: Iku-Šamagan

Sklici

Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.
↑ Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.
1 2 3 4 Spycket 1981, str. 86.
1 2 Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
↑ "Mission Archéologique de Mari 4 vols. in 6. Volume I: Le Temple D'Ishtar. Volume II : Le Palais. Part 1: Architecture. Part 2: Peintures Murales. Part 3: Documents et monuments. Volume III: Les Temples D'Ishtarat et de". Meretseger Books.
↑ Spycket 1981, str. 88.
↑ Jerrold S. Cooper (1986). Presargonic Inscriptions. str. 87. ISBN 9780940490826.
1 2 »Inscription of the statue of Ikun-Shamash«. cdli.ucla.edu.

[1] Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.

[2] Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87. ISBN 978-90-04-06248-1.

[ref2-3] 1 2 3 4 Spycket 1981, str. 86.

[ref3-4] 1 2 Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.

[5] "Mission Archéologique de Mari 4 vols. in 6. Volume I: Le Temple D'Ishtar. Volume II : Le Palais. Part 1: Architecture. Part 2: Peintures Murales. Part 3: Documents et monuments. Volume III: Les Temples D'Ishtarat et de". Meretseger Books.

[6] Spycket 1981, str. 88.

[7] Jerrold S. Cooper (1986). Presargonic Inscriptions. str. 87. ISBN 9780940490826.

[CDLI-8] 1 2 »Inscription of the statue of Ikun-Shamash«. cdli.ucla.edu.

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]