Iași

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Iași
Mesto
Od zgoraj levo: Pačača kulture, kip Vasila Alexandrija pred Narodnim gledališčem, Univerza Alexandru Ioan Cuza, stolp samostana Golia, metropolitska stolnica in botanični vrt

Grb
Vzdevek: Kulturna prestolnica Romunije, Mesto velikih ljubezni, Mesto slavnih usod, Mesto velikih idej, Mesto treg zvez, Mesto na sedem gričih[1][2][3][4]
Iași is located in Romunija
Iași
Iași
Položaj Iașija na karti Romunije
Koordinati: 47°09′25″N 27°35′25″E / 47.15694°N 27.59028°E / 47.15694; 27.59028Koordinati: 47°09′25″N 27°35′25″E / 47.15694°N 27.59028°E / 47.15694; 27.59028
Država Zastava Romunije Romunija
Okraj Iași
Status Mestna občina
Naselitev pred 14. stoletjem
Prva uradna omemba 1408
Upravljanje
 • Župan Mihai Chirica (Socialdemokratska stranka)
Površina
 • Mesto 939 km2
 • Metropolitansko obm. 808 km2
Nadmorska višina 60 m
Prebivalstvo (2011 census[5])
 • Mesto 290.422
 • Gostota 3.092 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 382.484
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EEST (UTC+3)
Poštna številka 700xxx
Omrežna skupina +40 x32
Registracijska oznaka IS
Podnebje Vlažno celinsko podnebje (Dfb)
Spletna stran www.primaria-iasi.ro

Iași [jaʃʲ] je največje mesto v vzhodni Romuniji in središče okraja Iași v zgodovinski regiji Moldaviji. Mesto je bilo vedno eno od vodilnih središč romunskega družabnega, kulturnega, akademskega in umetniškega dogajanja. Od leta 1564 do 1859 je bilo prestolnica kneževine Moldavije, nato od leta 1859 do 1862 prestolnica združenih kneževin Vlaške in Moldavije in od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije.

Iași je bil od nekdaj kulturna prestolnica Romunije in kot tak simbol romunske zgodovine. Še vedno se omenja kot glavno mesto Moldavije in je glavno gospodarsko in poslovno središče romunske Moldavske regije.[6]

Po popisu prebivalstva leta 2011 je imel 290.422 prebivalcev in je bil četrto najštevilčnejše mesto v Romuniji. Leta 2104 je imel 465.477 prebivalcev in postal (za Bukarešto) drugo največje mesto v državi.[7] V primestnih delih živi še več kot 500.000 prebivalcev.[8][9]

V Iașiju je najstarejša romunska univerza in prva tehnična visoka šola. Na petih javnih univerzah trenutno študira več kot 60.000 slušateljev.[10][11] Družabno in kulturno življenje se vrti okrog Narodnega gledališča Vasile Alecsandri, ki je najstarejše v Romuniji, Moldavske državne fiharmonije, Opere, slavnega botaničnega vrta Tătărași Athenaeum, najstarejšega in največjega v Romuniji, Centralne univerzitetne knjižnice, najstarejše v Romuniji, zelo cenjenih kulturnih središč in festivalov, področnih muzejev, spominskih hiš ter verskih in zgodovinskih spomenikov.

Etimologija in imena[uredi | uredi kodo]

Romunska poštna znamka iz leta 1871, na kateri je žig z zgodovinskim imenom Jassy

Znanstveniki imajo različna mnenja o poreklu imena Iași.[12] Nekateri trdijo, da izvira iz imena sarmatskega plemena Jazigi, ki so bili iranskega porekla. Ovidij jih omenja kot »Ipse vides onerata ferox ut ducata Iasyx/ Per media Histri plaustra bubulcus aquas« in »Iazyges et Colchi Metereaque turba Getaque/ Danubii mediis vix prohibentur aquis«.[13]

Na izgubljenem rimskem miljniku,[14] ki ga je pri Osijeku, Hrvaška, v 18. stoletju odkril Matija Petar Katančić, je omenjen Municipium Jassiorum,[15] v drugih virih pa Municipium Dacorum-Iassiorum.[16]

Druge razlage trdijo, da ime izvira iz imena iranskega alanskega plemena Jasi, ki so istega porekla kot Jazigi. Reka Prut se je takrat imenovala Alanus fluvius (Alanska reka), mesto pa Forum Philistinorum.[17][18][19]

Zgodovinarji so trdili tudi to, da so Jasi živeli med Kumani in so po prvi mongolskih pohodih odšli s Kavkaza na zahod in se začasno naselili ob Prutu. Ime Jasz, ki so ga Jasom dali Madžari, je slovanska sposojenka[20] in se je napačno uporabljalo za Jazige. Madžarsko ime mesta Jászvásár pomeni »jaški trg«. Enak pomen imata zastarelo romunsko ime Târgul Ieșilor in nemško ime Jassenmarkt.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Iași se nahaja v osrednjem delu pokrajine Moldavije blizu meje z Moldovo, na robu Moldavskega predgorja, značilnega za celo pokrajino. Okolica mesta je nekoliko nižja in bolj ravna. Za mesto je pomembna reka Prut, ki teče kakšnih deset kilometrov in je mejna reka z Moldovo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto in njegov pomen sta začela rasti po preselitvi središča Kneževine Moldavije iz Suceave v Iași. V naslednjem obdobju je bilo središče knezov, odvisnih od osmanske oblasti v Carigradu. Preživelo je več vojnih pustošenj in požarov, vendar se je zaradi svojega položaja upravnega, kulturnega in izobraževalnega središča vedno hitro obnovilo.

Leta 1792 se je Kneževina Moldavija osvobodila nadoblasti Osmanskega cesarstva in prišla pod oblast Rusije. Iași je leta 1861 izgubil položaj središča neodvisne kneževine in postal drugo najpomembnejše mesto v novoustanovljeni državi Romuniji. Mesto se je kljub temu še vedno razvijalo in dobilo veliko mogočnih zgradb in pomembnih ustanov.

V prvi svetovni vojni je bil od leta 1916 do 1918 prestolnica Romunije. Med drugo svetovno vojno je bil zelo uničen, po vojni pa je doživel hiter gospodarski in demografski razvoj.

Mestne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Iași je najbolj znan kot versko središče in najpomembnejše romunsko romarsko mesto. V njem je več kot 50 cerkva. Nekatere so pomembne tudi izven Romunije.

Najpomembnejše so:

  • Stolnica Moldavske metropolije, v katero so bile v 18. stoletju iz Carigrada prinešene relikvije svete Petke.
  • Cerkev Treh hierarhov iz 18. stoletja, ki jo je dal zgraditi knez Vasile Lupu. Relikvije svete Petke so bila najprej shranjene v tej cerkvi.
  • Cerkev sv. Nikolaja iz 15. stoletja, ki je najstarejša cerkev v mestu. Njen ktitor je bil moldavski knez Štefan Veliki.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "1000 lei 1998 - 80th anniversary of the Great Union of 1918" (angleščina). Romanian Coins.org. Pridobljeno dne 24. septembra 2016. 
  2. ^ "Iași, the cultural city" (romunščina). Pridobljeno dne 24. septembra 2016. 
  3. ^ "About Iaşi" (romunščina). La Iaşi. 2002. Pridobljeno dne 24. septembra 2016. 
  4. ^ "Romanian Cities" (romunščina). Tarom. 
  5. ^ "Population at 20 October 2011" (romunščina). Nacionalni institut za statistiko Romunije. 5. julij 2013. Pridobljeno dne 4. maja 2015. 
  6. ^ Primǎria municipiului Iași.
  7. ^ Eurostat.
  8. ^ Population at 20 October 2011. INSSE. 5. julij 2013. Pridobljeno 4. maja 2015,
  9. ^ Claudia Popescu. The Economy of a Regional Metropolis. Case-Study: Iasi, Romania. Pridobljeno 8. februarja 2012.
  10. ^ History of Education in Romania.
  11. ^ Metropolitan Area Iași.
  12. ^ Inceputurile Iasului: o incursiune in istoria timpurie a orasului (Začetki Iasija: vpogled v zgodnjo zgodovino mesta). Pridobljeno 4. januarja 2017.
  13. ^ Ovid (1893) [c. 8 a.d.]. Sidney George Owen, urednik. Ovid: Tristia Book III (2. dopolnjena izdaja). Oxford: Clarendon Press. str. 60.
  14. ^ Muzejsko dokumentacijsko središče Hrvaške. Razprava o rimskem miljniku, odkritem pri Osijeku.[brez povezave]
  15. ^ Grässe, J. G. Th. (1909) [1861]. Jassium. Orbis latinus; oder, Verzeichnis der wichtigsten lateinischen Orts- und Ländernamen (2. izdaja). Berlin: Schmidt. OCLC 1301238 – via Columbia University.
  16. ^ Nicolae Andriescu Bogdan. Oraşul Iaşi: monografie istorică şi socială, ilustrată (Ilustrirana socialna in zgodovinska monografija Iaşija). Pridobljeno 4. januarja 2017.
  17. ^ Alexandru I. Gonța. Românii și hoarda de aur (Romuni in Zlata horda). Editura Demiurg, Iași, 2010, str.. 102.
  18. ^ C.C. Giurescu. Târguri sau orașe și cetăti moldovene (Mesta in kraji v Moldavski kneževini)-. Bukarešta, 1967, str. 242-245.
  19. ^ Gh. Ghibănescu. Originile Iașilor (Izvor Iașija). Arhiva, Iași, 1904, str. 42-46.
  20. ^ A.P. Horvath. Pechenegs, Cumans, Iașians. Hereditas, Budimpešta, 1989, str. 64.