I Čing

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran tiskane izdaje I Činga iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju

I Čing,[1] Ji Čing[2] [jí číng; IPA yìjīng] (kitajsko 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ;[3] pinyin: Yìjīng), znano tudi kot Knjiga sprememb oz. Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo. Ker ima več kot 2500 letno zgodovino tolmačenj in interpretacij je I Čing vplivno besedilo, ki ga prebirajo po vsem svetu, in je navdih več svetovnim religijam, psihoanalizi, poslovanju, književnosti in umetnosti, pa tudi znanosti. Izvirno je bilo prerokovalni priročnik iz dobe dinastije Zahodni Džou (1000 – 750 pr. n. št,). V dobi periode bojevajočih držav in v zgodnjem imperialnem obdobju (500 – 200 pr. n. št.) se je spremenilo v kozmološko besedilo z nizom filozofskih tolmačenj znanih kot »Deset kril«[4] (Ši ji, 十翼). Ko se je v 2. tisočletju pr. n. št. zlil v pet klasičnih kitajskih del, je I Čing postal predmet znanstvenih tolmačenj in osnova za prerokovalno prakso skozi stoletja po Daljnem Vzhodu in je tudi imel zelo vplivno vlogo pri zahodnem razumevanju vzhodne misli.

I Čing rabi vrsto prerokovnja imenovano kleromantija, ki tvori navidezno naključna števila. Štiri števila med 6 in 9 so pretvorjena v heksagram, ki se lahko potem pogleda v I Čing in je razvrščen po zaporedju kralja Vena. Interpretacija branj iz knjige I Čing se pretresa že stoletja in mnogo njenih tolmačev obravnava knjigo na simbolični ravni, večkrat za zagotovitev vodila pri moralnem odločanju, kakor učita taoizem in konfucianizem. Sami heksagrami so velikokrat zahtevali kozmološki pomen in so bili povezani z mnogimi drugimi tradicionalnimi imeni za procese sprememb, kot sta jin in jang in vušing (pet elementov).

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]