Hor Virap
 |
.jpg)
Hor Virap (armensko Խոր Վիրապ, 'globoka ječa') je armenski samostan, ki stoji med mestoma Artašat in Ararat v provinci Ararat, približno 40 kilometrov južno od Erevana.
Po legendi naj bi dal kralj Tiridat III. na manjši vzpetini sredi ravnine doline reke Arasa zapreti Gregorja Razsvetitelja v jamo in ga 13 let mučil, da bi opustil krščanstvo. Ker mučenje ni zaleglo in ker ga je Gregor ozdravil sicer neozdravljive bolezni, se je Trdat III. leta 301 dal pokristjaniti in ukazal, naj Armenci kot prvi narod v zgodovini sprejmejo krščanstvo kot državno vero.
Danes na vzpetini stoji majhen samostan iz 17. stoletja, ki ga sestavljata cerkev matere božje (Sourb Astvacacin) iz leta 1661 ter kapela sv. Jurija (Surb Gevork), od koder se je mogoče spustiti v domnevno Gregorjevo celico ter še v eno podobno podzemno celico.
Samostan je že samo zaradi prej naštetega dovolj pomemben za Armence, dogodki na začetku 20. stoletja pa so mu prinesli še dodaten pomen. Dokončna meja med Turčijo in Sovjetsko zvezo (oz. Armensko SSR) je bila potegnjena nedaleč od samostana, ki je tako postal ena od točk na armenskem ozemlju, ki je najbližja armenski sveti gori Ararat, ki je ostal v Turčiji. Kadar vremenske razmere to dopuščajo, se tako ravno s samostana ponuja eden najlepših pogledov na to goro.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
