Araratska planota

Araratska planota (armensko Արարատյան դաշտ, latinizirano: Araratyan dasht) je ena največjih armenskih planot. Razteza se zahodno od porečja Sevanskega jezera, ob vznožju pogorja Geghama. Na severu ravnica meji na goro Aragac, na jugu pa goro Ararat. Na dva odseka ga deli reka Aras, severni del v Armeniji in južni del v Turčiji.^[1]

Etimologija

Srednjeveški armenski zgodovinar Mojzes Khorenaci je v svoji Zgodovini Armenije zapisal, da je Araratska planota dobila ime po kralju Aru Lepem, vnuku Amasje.^[2]

Podnebje

Podnebje Araratske planote je celinsko in polsušno z vročimi poletji in hladnimi zimami. Letna količina padavin je približno 200–250 mm. Poleti so padavine redke. Pozimi padavine običajno padajo v obliki snega.^[3]^[4] Planota in porečje Sevanskega jezera poznata obilo sonca in sta najbolj sončni območji v Armeniji, kjer letno dobijo približno 2700 sončnih ur. Najkrajše trajanje sonca je v sredogorskih območjih gozdnega pasu (približno 2000 ur). V vznožju je med junijem in oktobrom redek dan brez sonca.^[5]^[6]

Kmetijstvo

Araratska planota predstavlja 4 % celotne armenske površine, vendar kljub temu daje 40 % armenske kmetijske proizvodnje.

Arheologija

To območje je bilo zasedeno že od neolitika ali zgodnje bakrene dobe.

Pri Aratašenu se prvo lončarstvo pojavi konec 5. tisočletja pred našim štetjem ali pred 4000 pr. n. št. ^[7]

Galerija

Samostan Khor Virap in Ararat.
Satelitska slika
Karta rabe tal

Sklici

↑ Dowsett, Charles. »Armenia«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 10. januarja 2015.
↑ »Mount Ararat Expedition!«. Ararat Expedition. Pridobljeno 10. januarja 2015.
↑ »Section III Country profiles Armenia« (PDF). Fao.org (v angleščini). Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. 2008. str. 127–146.
↑ Ghazaryan, H. Gh.; Kroyan, S.Z.; Manukyan, N.M.; Kalashian, M. Yu (december 2016). »Current state of humus in irrigated meadow-brown soils in the Republic of Armenia«. Annals of Agrarian Science (v angleščini). 14 (4): 307–310. Bibcode:2016AnAgS..14..307G. doi:10.1016/j.aasci.2016.10.004.
↑ Petrosian, Irina; Underwood, David (15. maj 2006). Armenian Food: Fact, Fiction & Folklore (v angleščini). LuLu. str. 23. ISBN 1411698657.
↑ »Ararat Plain« (v angleščini). Triposo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2015. Pridobljeno 10. januarja 2015.
↑ Ruben BADALYAN, Pierre LOMBARD, The neolithic and chalcolithic phases in the Ararat plain (Armenia): the view from Aratashen (PDF file) 2004

40°02′N 44°20′E / 40.04°N 44.33°E / 40.04; 44.33

[1] Dowsett, Charles. »Armenia«. Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 10. januarja 2015.

[2] »Mount Ararat Expedition!«. Ararat Expedition. Pridobljeno 10. januarja 2015.

[3] »Section III Country profiles Armenia« (PDF). Fao.org (v angleščini). Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. 2008. str. 127–146.

[4] Ghazaryan, H. Gh.; Kroyan, S.Z.; Manukyan, N.M.; Kalashian, M. Yu (december 2016). »Current state of humus in irrigated meadow-brown soils in the Republic of Armenia«. Annals of Agrarian Science (v angleščini). 14 (4): 307–310. Bibcode:2016AnAgS..14..307G. doi:10.1016/j.aasci.2016.10.004.

[ffff-5] Petrosian, Irina; Underwood, David (15. maj 2006). Armenian Food: Fact, Fiction & Folklore (v angleščini). LuLu. str. 23. ISBN 1411698657.

[6] »Ararat Plain« (v angleščini). Triposo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2015. Pridobljeno 10. januarja 2015.

[7] Ruben BADALYAN, Pierre LOMBARD, The neolithic and chalcolithic phases in the Ararat plain (Armenia): the view from Aratashen (PDF file) 2004

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]