Pojdi na vsebino

Histamin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Histamin
Imena
IUPAC ime
2-(1H-imidazol-4-il)etanamin
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.092
KEGG
MeSH Histamine
UNII
  • InChI=1S/C5H9N3/c6-2-1-5-3-7-4-8-5/h3-4H,1-2,6H2,(H,7,8)
    Key: NTYJJOPFIAHURM-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C5H9N3/c6-2-1-5-3-7-4-8-5/h3-4H,1-2,6H2,(H,7,8)
    Key: NTYJJOPFIAHURM-UHFFFAOYAP
  • n1cc(nc1)CCN
Lastnosti
C5H9N3
Molska masa 111,145
Tališče 83,5 °C (182,3 °F)
Vrelišče 209,5 °C (409,1 °F)
lahko topen v mrzli in vroči vodi[1]
Topnost lahko topen v metanolu, zelo slabo topen v dietiletru,[1] lahko topen v etanolu
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.[2] Vpleten je v lokalne imunske odzive in uravnavanje fiziološke funkcije črevesja ter ima vlogo živčnega prenašalca.[3] Histamin izzove vnetni odgovor. Udeležen je v imunski odziv na tuje patogene in se proizvaja v krvnih in tkivnih bazofilcih. Poveča prepustnost kapilar za bele krvničke in nekatere beljakovine, ki sodelujejo v premagovanju patogenov v okuženem tkivu.[4]

Sinteza in skladiščenje

[uredi | uredi kodo]
Pretvorba histidina v histamin s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza.

Histamin nastaja iz histidina s pomočjo encima histidin-dekarboksilaza. V krvnih in tkivnih bazofilcih se skladišči v zrncih v obliki kompleksa s kislo beljakovino in heparinom visoke molekulske mase (imenovanim makroheparin). V ta kompleks je histamin vključen preko ionskih vezi; razmerje med histaminom, heparinom in kislo beljakovino v kompleksu znaša 1 : 3 : 6.[5]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Histamin izkazuje svoje učinke preko vezave na specifične celične receptorje. Doslej so pri ljudeh odkrili štiri vrste histaminskih receptorjev (H1 do H4) in vsi spadajo v skupino receptorjev, sklopljenih z beljakovino G. Histaminski receptorji pri žuželkah, npr. Drosophila melanogaster, so receptorski kloridni kanalčki, ki zavirajo živčne celice.[6] Histaminski kloridni kanalčki pri žuželkah sodelujejo pri živčnem prenosu perifernih senzoričnih impulzov, zlasti pri fotorecepciji.[7]

Tip receptorjaNahajanjeVloga
Receptor H1gladka mišičnina, endotelij, osrednje živčevjePovzroča bronhokonstrikcijo (krčenje gladkih mišic v sapnicah), vazodilatacijo, razmik endotelijskih celic (vzrok koprivnice), bolečino in srbenje pri piku žuželk; gre za primarni receptor, ki povzroča simptome na primer pri senenem nahodu, potovalni slabosti ...; zavira spanje.
Receptor H2parietalne celice in gladka mišičnina v stenah žilPrimarno udeležen v vazodilatacijo, spodbuja tudi nastajanje želodčne kisline.
Receptor H3osrednje živčevje, v manjši meri tudi obkrajno živčevjeZavira sproščanje živčnih prenašalcev (histamina, acetilholina, noradrenalina, serotonina).
Receptor H4predvsem bazofilci, kostni mozeg, tudi priželjc, tanko črevo, vranica in debelo črevoIma pomembno vlogo pri kemotaksi.

Patofiziologija

[uredi | uredi kodo]

Patofiziološko ima histamin dve poglavitni vlogi:[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 http://www.sciencelab.com/msds.php?msdsId=9924264
  2. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=histamin%5B%5D, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 8. 2012.
  3. Marieb, E. (2001). Human anatomy & physiology. San Francisco: Benjamin Cummings. str. 414. ISBN 0-8053-4989-8.
  4. Di Giuseppe, M.; in sod. (2003). Nelson Biology 12. Toronto: Thomson Canada Ltd. str. 473. ISBN 0-17-625987-2.
  5. 1 2 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 210–213.
  6. Hardie RC (1989). »A histamine-activated chloride channel involved in neurotransmission at a photoreceptor synapse«. Nature. 339 (6227): 704–706. doi:10.1038/339704a0. PMID 2472552.
  7. Pantazis A; Segaran A; Liu CH; in sod. (Julij 2008). »Distinct roles for two histamine receptors (hclA and hclB) at the Drosophila photoreceptor synapse«. J. Neurosci. 28 (29): 7250–9. doi:10.1523/JNEUROSCI.1654-08.2008. PMID 18632929.