Helespontska Frigija
| Helespontska Frigija | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Satrapija Ahemenidskega cesarstva | |||||||
| 525 pr. n. št.–321 pr. n. št. | |||||||
 Helespontska Frigija okoli leta 500 pr. n. št. | |||||||
| Glavno mesto | Daskileon, (zdaj Ergili, Turčija) | ||||||
| Zgodovina | |||||||
| Zgodovina | |||||||
• ustanovitev | 525 pr. n. št. | ||||||
• ukinitev | 321 pr. n. št. | ||||||
| |||||||
Helespontska Frigija (starogrško Ἑλλησποντιακὴ Φρυγία, romanizirano Hellēspontiakē Phrygia) ali Mala Frigija (starogrško μικρᾶ Φρυγία, romanizirano mikra Phrygia) je bila perzijska satrapija (provinca) v severozahodni Anatoliji jugovzhodno od Helesponta (Marmarsko morje).[1] Glavno mesto province je bil Daskileon. Večino obstoja satrapije je v njej vladala dedna perzijska dinastija Farnakidov.[1] Helespontska Frigija je skupaj z Veliko Frigijo tvorila širšo regijo Frigijo.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Satrapija je bila ustanovljena v začetku 5. stoletja pr. n. št. v času ahemenidskih upravnih reorganizacij ozemelj v zahodni Anatoliji.[3]
Prvi ahemenidski satrap Helespontske Frigije je bil Mitrobat (ok. 525–522 pr. n. št.), ki ga je imenoval Kir Veliki. Na tem položaju je ostal tudi pod Kambizom II. Ko so Mitrobata ubili, je njegovo ozemlje prevzel Oroet, satrap sosednje Lidije.
Okoli leta 479 pr. n. št. je satrap postal Artabaz, ustanovitelj dinastije Farnakidov. Dinastija je v Helespontski Frigiji vladala do osvojitve Aleksandra Velikega leta 338 pr. n. št.[4][5][6]
Po Aleksandrovi osvojitvi Ahemenidskega cesarstva je leta 334 pr. n. št. za vladarja Helespontske Frigije imenoval svojega generala Kalasa. Kalas, ki je bil prvi neahemenidski vladar province, je prejel perzijski naziv satrap in ne makedonskega. Po Aleksandrovem naročilu je od svojih podložnikov pobiral enak davek kot pred njim Darej III.[7] Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je satrapijo prejel Leonat, ki je bil ubit v lamijski vojni. Regijo je zavzel Lizimah in jo po bitki pri Korupediju (281 pr. n. št.) priključil k Selevkidskemu cesarstvu. Nazadnje je bila vključena v Bitinjsko kraljestvo.[8]
Satrapi Helespontske Frigije[uredi | uredi kodo]
Ahemenidski satrapi[uredi | uredi kodo]
- Mitrobat (ok. 520 pr. n. št.)
- Megabaz (ok.500 pr. n. št.)
- Oebar II. (ok. 493 pr. n. št.)
- Artabaz I. - 477 – 455 (?) pr. n. št.
- Farnabaz I. - 455 (?) - pred 430 pr. n. št.
- Farnak II. - pred 430 - po 422 pr. n. št.
- Farnabaz II. - pred 413 - 387 pr. n. št.
- Ariobarzan - 387 - 363/362 pr. n. št.
- Artabaz II. - 363/362 - 353 pr. n. št.
- Arsites - 353 - 334 pr. n. št.
Aleksandrovi satrapi[uredi | uredi kodo]
- Kalas - 334-323
- Leonat - 323 - 321
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Jona Lendering. »Hellespontine Phrygia«. Livius. Livius.org. Pridobljeno 28. decembra 2015.
- ↑ Scott 1995, str. 183.
- ↑ Kinzl 2008, str. 551.
- ↑ Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire (v angleščini). Eisenbrauns. str. 351. ISBN 9781575061207.
- ↑ Jona Lendering. »Hellespontine Phrygia«. Livius. Livius.org. Pridobljeno 28. decembra 2015.
- ↑ Jona Lendering. »Pharnabazus (2)«. Livius. Livius.org. Pridobljeno 28. decembra 2015.
- ↑ Lyons 2015, str. 30.
- ↑ Jona Lendering. »Hellespontine Phrygia«. Livius. Livius.org. Pridobljeno 28. decembra 2015.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kinzl, Konrad H. (2008). A Companion to the Classical Greek World. John Wiley & Sons. ISBN 978-1405172011.
- Lyons, Justin D. (2015). Alexander the Great and Hernán Cortés: Ambiguous Legacies of Leadership. Lexington Books. ISBN 978-1498505284.
- Scott, James M. (1995). Paul and the Nations: The Old Testament and Jewish Background of Paul's Mission to the Nations with Special Reference to the Destination of Galatians. Mohr Siebeck. ISBN 978-3161463778.