Guðni Thorlacius Jóhannesson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Guðni Thorlacius Jóhannesson
Portret
6. predsednik Islandije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. avgust 2016
Ministrski predsednikSigurður Ingi Jóhannsson
Bjarni Benediktsson
Katrín Jakobsdóttir
PredhodnikÓlafur Ragnar Grímsson
Osebni podatki
RojstvoGuðni Thorlacius Jóhannesson
26. junij 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1][2][3] (51 let)
Reykjavík
Politična strankaneodvisen
Otroci5
Pokliczgodovinar, univerzitetni profesor, prevajalec, politik
gudnith.is

Guðni Thorlacius Jóhannesson, islandski politik in predsednik države, * 26. junij 1968, Reykjavik.

Je trenutni predsednik Islandije.[4]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je mami novinarki in očetu športnemu inštruktorju. V mladosti je igral rokomet. Leta 1991 je na Univerzi v Warwicku v Angliji diplomiral iz zgodovine in politologije, leta 1997 pa je magistriral iz umetnostne zgodovine Univerzi na Islandiji. Na univerzitetni ravni je študiral tudi nemščino in ruščino, leta 1999 pa na Univerzi v Oxfordu končal magisterij iz zgodovine. Leta 2003 je iz zgodovine tudi doktoriral, in sicer na Univerzi v Londonu.[5]

Kasneje je deloval kot predavatelj na več univerzah, med njimi na islandski, londonski in Univerzi Bifröst, predvsem kot strokovnjak za islandsko zgodovino. Že v času študija je v islandščino prevedel nekaj del Stephena Kinga. Od leta 2011 do 2015 je bil Guðni predsednik islandskega zgodovinskega društva Sögufélag. V islandski javnosti je bil izjemno poznan, predvsem zaradi vloge komentatorja notranjepolitičnega dogajanja, sploh v času afere Panamski dokumenti, ki je zaradi podjetja v davčnih oazah odnesla islandskega premierja Sigmundurja Davíða Gunnlaugssona.[3]

Predsednik Islandije[uredi | uredi kodo]

5. maja 2016 je bil izvoljen za 6. predsednika Islandije in na tem mestu zamenjal Ólafurja Grímssona, ki je otoški državi predsedoval dvajset let.[6] Jóhannesson je nastopil kot neodvisen kandidat in osvojil 39,1 % glasov. Ob izvolitvi je bil star 48 let, kar pomeni, da je najmlajši predsednik Islandije. Prva težka naloga, ki ga je doletela kot predsednika, je bilo imenovanje nove vlade, saj v času politične nestabilnosti v parlamentu ni bilo mogoče zagotoviti zadostne večine. Gordijski vozel je presekala Katrín Jakobsdóttir, ki je postala nova premierka.

Jóhannesson je kot predsednik veliko pozornosti vzbudil leta 2017, ko je med obiskom neke srednje šole izjavil, da bi prepovedal ananas na pici, saj ga ne mara. Mediji so izjavo hitro povzeli, Jóhannesson pa se je obranil, da je šlo za šalo in da takšne pristojnosti nima.[7]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Ima dva brata, Patrekur Jóhannesson je nekdanji islandski rokomentni reprezentant, bil pa je tudi trener avstrijske reprezentance.[8] Med študijem v Londonu je spoznal svojo bodočo ženo, kanadčanko Elizo Jean Reid, s katero štiri otroke, še eno hčerko pa iz prejšnje zveze.

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://ugla.hi.is/pub/hi/simaskra/cv_en/c8861dcbb1a1.pdf
  2. Munzinger-Archiv — 1913.
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. STA, Pi K. (2016-06-26). "Johannesson novi predsednik Islandije". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-08-13. 
  5. "http://www.forseti.is/en/the-president/". Forseti.is. Pridobljeno dne 2019-08-13.  Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  6. STA, Pi K. (2016-06-26). "Johannesson novi predsednik Islandije". www.delo.si. Pridobljeno dne 2019-08-13. 
  7. "Islandski predsednik bi prepovedal ananas na pici". Govori.se. 2017-02-23. Pridobljeno dne 2019-08-13. 
  8. "European Handball Federation - Patrekur Jóhannesson to coach Austria's men's national team until 2015 / Article". www.eurohandball.com (angleščina). Pridobljeno dne 2019-08-13.