Predsednik Islandije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Predsednik Islandije
Forseti Íslands
Flag of Iceland.svg
Guðni Th. Jóhannesson (cropped).jpg
Trenutno:
Guðni Thorlacius Jóhannesson

od 1. avgusta 2016
Urad predsednika
Nazivekselenca
ČlanDržavni svet Islandije
NaslovBessastaðir
SedežGarðabær, Islandija
Mandat4 leta
Začetek delovanja17. junij 1944
Prvi nosilecSveinn Björnsson
Plača289.000 letno[1] (2017)
Spletna stranenglish.forseti.is (angleško)
forseti.is (islandsko)

Predsednik Islandije (islandsko Forseti Íslands) je šef države Islandije. Aktualni predsednik je Guðni Thorlacius Jóhannesson, ki opravlja drugi mandat predsednika; prvič je bil izvoljen leta 2016 in ponovno leta 2020.

Predsednik je na splošnih volitvah izvoljen za štiriletni mandat. Izvoljen je lahko večkrat, ima pa določene omejitve pri pooblastilih. Predsedniška rezidenca se nahaja v Bessastaðirju v mestu Garðabær, blizu glavnega mesta Reykjavík.

Izvor[uredi | uredi kodo]

Ko je Islandija leta 1944 s sprejetjem nove ustave postala republika, je položaj islandskega kralja preprosto zamenjal predsednik Islandije. Prehodna določba nove ustave je določala, da prvega predsednika izvoli parlament.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Izraz za predsednika v islandskem jeziku je forseti. Beseda forseti pomeni tistega, je najbolj ustoličen (sá sem fremst situr); to je v staronorveški/islandski ali dobesedno fore-sitter. To je ime enega od Azijev, boga pravičnosti in sprave v nordijski mitologiji. Na splošno ga poistovetijo s Fositom, bogom Frizijcev.

Pooblastila in dolžnosti[uredi | uredi kodo]

Izvršilna pooblastila[uredi | uredi kodo]

Vlada[uredi | uredi kodo]

Predsednik imenuje ministre v Vladi Islandije, določa njihovo število in delitev nalog. Ministri ne morejo odstopiti, razrešiti jih mora predsednik. Ministri so delegirani izvršnih pooblastil predsednika in so odgovorni za svoja dejanja.

Po splošnih volitvah ima predsednik dolžnost, da vodji stranke (tistega, za katerega predsednik meni, da je najverjetneje sposoben oblikovati večinsko koalicijsko vlado), podeli mandat za pogajanja o sestavi vlade.[2] Sveinn Björnsson in Asgeir Ásgeirsson sta igrala zelo aktivno vlogo pri oblikovanju vlade. Poskušala sta vzpostaviti vlade, primerne njunim političnim preferencam, na drugi strani pa sta bila Kristján Eldjárn in Vigdis Finnbogadóttir pasivna in nevtralna do mandatarjev in strank, ki sestavljajo vlado.[3]

Državni svet[uredi | uredi kodo]

Predsednik in vlada se sestajata v državnem svetu. Vlada mora predsednika obveščati o pomembnih zadevah države in pripravljenih predlogih zakonov. Na sestankih lahko vlada predlaga tudi sklic, preložitev ali razpustitev parlamenta.

Pregon in pomilostitev[uredi | uredi kodo]

Predsednik lahko odloči, da se pregon zaradi kaznivega dejanja ustavi, lahko pa tudi podeli tudipomilostitev in amnestijo.

Zakonodajna pooblastila[uredi | uredi kodo]

2. člen ustave določa, da predsednik in parlament skupaj izvajata zakonodajno oblast. Predsednik podpiše zakone, ki jih sprejme parlament ali odloči, da zakonov ne podpiše in tako nanje vloži veto. Zakoni, na katere je predsednik dal veto, lahko začno veljati, če jih potrdi referendum. Ólafur Ragnar Grímsson (ki je služboval v letih 1996–2016) je edini predsednik, ki je vložil veto na zakonodajo Parlamenta, in sicer trikrat (2004, 2010, 2011). Ta moč naj bi bila prvotno uporabljena le v izjemno olajševalnih okoliščinah.[4]

Če parlament ne zaseda, lahko predsednik izda začasne zakone, ki morajo biti v skladu z ustavo. Začasni zakoni postanejo nični, če jih parlament ne potrdi na sklicu. Noben predsednik še nikoli ni predložil zakonov ali sklepov niti izdal začasnih zakonov.

30. člen ustave določa, da lahko predsednik odobri izjeme od zakonov. Noben predsednik tega pooblastila še ni izkoristil.

Parlament[uredi | uredi kodo]

Predsednik po splošnih volitvah skliče parlament in ga formalno razpusti. Seje lahko začasno prekine in jih premakne, če se mu zdi potrebno. Poleg tega predsednik vsako leto odpre vsa redna zasedanja parlamenta.

Svečane naloge[uredi | uredi kodo]

Predsednik je imenovani veliki mojster Sokolovega reda.

Plača[uredi | uredi kodo]

Predsednik mesečno prejema 2.480.341 islandskih kron. 9. člen ustave določa, da plače aktualnemu predsedniku ni mogoče znižati.

Rezidenca[uredi | uredi kodo]

12. člen ustave določa, da mora predsednik prebivati v Reykjavíku ali v njegovi bližini. V začetku je bila uradna rezidenca predsednika Bessastaðir, ki stoji v Garðabærju.

Pogoji[uredi | uredi kodo]

4. in 5. člen ustave določata naslednje kvalifikacije za predsednika:

  • izpolnjujejo kvalifikacije, določene za parlamentarce
  • biti mora star vsaj 35 let
  • imajo vsaj 1500 priznanj

Namestništvo[uredi | uredi kodo]

7. in 8. člen ustave določata, da v primeru predsednikove smrti ali nezmožnosti opravljanja funkcije (npr. kadar je v tujini ali bolan), predsednik vlade, predsednik parlamenta in predsednik vrhovnega sodišča skupno prevzamejo njegovo funkcijo, dokler predsednik ne okreva ali je bil izvoljen nov predsednik. Njihova srečanja vodi predsednik parlamenta, kjer glasujejo o morebitnih predsedniških odločitvah.

Če predsednik umre ali odstopi, državljani novega predsednika izvolijo za štiriletni mandat, ki se konča 31. julija v četrtem letu po volitvah. Sveinn Björnsson je do zdaj edini predsednik, ki je umrl med mandatom, in sicer leta 1952. Volitve so bile tako sprožene eno leto pred rokom.

Odstranitev[uredi | uredi kodo]

11. člen ustave določa postopek, s katerim je predsednika mogoče razrešiti s položaja. Navaja, da predsednik ne nosi odgovornosti za dejanja svoje vlade in da ga ni mogoče preganjati brez soglasja parlamenta. Referendum, ki ga je sprožil parlament s tričetrtinsko podporo, mora odobriti njegovo odstranitev. Ko parlament potrdi referendum, se mora predsednik začasno umakniti, dokler niso znani rezultati referenduma. Referendum je treba izvesti v dveh mesecih po glasovanju, in če je odstranitev predsednika zavrnjena, se parlament takoj razpusti in skličejo se nove splošne volitve.

Seznam predsednikov[uredi | uredi kodo]

Od ustanovitve republike je Islandija imela šest predsednikov.

# Predsednik Začetek mandata Konec mandata
1.
Sveinn Björnsson.jpg
Sveinn Björnsson
(1881–1952)
17. junij 1944 25. januar 19522
2. Asgeir Asgeirsson.jpg Ásgeir Ásgeirsson
(1894–1972)
1. avgust 1952 1. avgust 1968
3. Kristján Eldjárn (1982).jpg Kristján Eldjárn
(1916–1982)
1. avgust 1968 1. avgust 1980
4. Vigdis Finnbogadottir (1985).jpg Vigdís Finnbogadóttir
(1930)
1. avgust 1980 1. avgust 1996
5. Ólafur Ragnar Grímsson, September 2011 (cropped).jpeg Ólafur Ragnar Grímsson
(1943)
1. avgust 1996 1. avgust 2016
6.
Guðni Th. Jóhannesson (2017-03-30).jpg
Guðni Thorlacius Jóhannesson
(1968)
1. avgust 2016

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

  • Predsednik vlade Islandije

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Iceland's president turns down a monthly pay increase of 5,300 USD".
  2. "Hvað gerir forseti Íslands og hvaða völd hefur hann?". Vísindavefurinn. Pridobljeno dne 2016-12-31.
  3. Jóhannesson, Guðni Th. (2016). Fyrstu forsetarnir. str. 196.
  4. Jóhannesson, Guðni Th. (2016). Fyrstu forsetarnir. str. 57.