Grb Istre

Grb Istre
Različice
Primer kronanega grba Mejne grofije Istre
Podrobno
Nosilec grba	Istrska marka (prvotno) Istrska županija.
Prva omemba	konec 17. stoletja.
Krona	Vojvodski klobuk (v nekaterih upodobitvah)
Ščit	Na modrem ščitu je zelen heraldičen hrib. Na njem je rdeče opremljena zlata koza.
Uporaba	Danes se uporablja, kot grb Istrske županije.

Grb Istre je grb Istrske županije, v preteklosti pa je bil v uporabi tudi kot grb Mejne grofije Istre v sklopu Svetega rimskega cesarstva in Avstrijskega cesarstva.

Istra

Glavna članka: Mejna grofija Istra in Istrska županija

Kot državna tvorba je bila Istra dolgo časa razklana med Beneško republiko, ki je imela v oblasti obalo in Pazinsko grofijo v zaledju, ki je bila v različnih obdobjih del Kranjske, pod oblastjo Goriških grofov, nazadnje pa je pristala pod Hasburžani.

Razvoj grba

Prvi dokumentirani nadomestek grba je bil emblem, brez posebnih heraldičnih atributov, na ščitu pa je napisano "ISTERREICH". Emblem se je uporabljal za celinsko Istro.

Koza se v grbu prvič pojavi ob koncu 17. stoletja, uporabljali pa naj bi ga Benečani za svoj del polotoka. Koza v modrem polju stoji na zelenem heraldičnem hribčku, pozneje pa ta atribut izpuščajo.

Z Napoleonovo odstavitvijo Beneške republike je bila Istra ponovno združena v Ilirskih provincah.

Leta 1849 se je oblikovalo Avstrijsko primorje. Grb Primorja je bil kvadriran grb na katerem so bili grbi dežel Goriške, Gradiške, Trsta in Istre.

• 
  Nadomestek grba uporabljen v celinski Istri.
• 
  Grb Istre s hribčkom.
• 
  Grb brez hribčka
• 
  Grb Avstrijskega primorja.

Koza ali kozorog

Na istrskem grbu je koza, vendar ni pravilno heraldično prikazana. Heraldična koza ima namreč manjše rogove, če pa ima daljše je to kozorog. Razlog za to je, da so v času heraldične dekadence novega veka, še posebej v 19. stoletju kozi risali daljše rogove, na grbu Istre pa je to ostalo.

• 
  Herlaldični kozorog.
• 
  Grb Kečkovcev (Slovaška), na katerem sta dve kozi.

Viri

• Grboslovje.si
• Peter Štih, Vasko Simoniti, Peter Vodopivec- Slovenska zgodovina