Grant, Tolmin
Grant | |
|---|---|
 | |
  Grant Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°12′26.61″N 13°52′41.22″E / 46.2073917°N 13.8781167°EKoordinati: 46°12′26.61″N 13°52′41.22″E / 46.2073917°N 13.8781167°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Tolmin |
| Površina | |
| • Skupno | 6,67 km2 |
| Nadm. višina | 735,9 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 14 |
| • Gostota | 2,1 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5242 Grahovo ob Bači |
| Zemljevidi | |
Grant - Vas | |
| Lega | Občina Tolmin |
| RKD št. | 16103 (opis enote)[2] |
Grant je vas v Občini Tolmin. Nahaja se na nad severnimi pobočji Baške grape, na prisojnem, južnem pobočju gore Rodica (1964 m), nedaleč od vasi Rut. Grant so v 13. stoletju skupaj z Rutom in drugimi vasmi ustanovili tirolski kolonizatorji. Mimo vasi teče potok Runža oziroma Šventarska grapa. Cestni dostop do Granta je po cesti Bača pri Modreju-Podbrdo in nato po cesti ob potoku Koritnica, mimo vasi Rut.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Vas je nastala v okviru srednjeveške kolonizacije kmetov tirolske Pustriške doline. Sodila je v rihtarijo trinajstih vasi z imenom Rut (glej tudi zgodovino naselja Rut). Na celotnem območju se je tirolsko narečje ohranilo do 18. stoletja. O njem pričajo nekatera ledinska in zemljepisna imena.
Narečje vasi[3] Rut in Grant izhaja iz nemškega, ki ga avstrijski lingvisti imenujejo Soriško narečje[4] Zarz = Sorica.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16103«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Narečni slovarček vasi Rut in Grant
- ↑ Primus Lessiak: Die deutsche Mundart von Zarz in Oberkrain. Verlag Hermann Böhlaus Nachfolger, Weimar 1944.
