Bača pri Modreju
Bača pri Modreju | |
|---|---|
| Koordinati: 46°8′43.89″N 13°46′1.28″E / 46.1455250°N 13.7670222°E | |
| Država | |
| Statistična regija | Goriška |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Tolmin |
| Površina | |
| • Skupno | 2,95 km2 |
| Nadm. višina | 164 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 124 |
| • Gostota | 42 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 5216 Most na Soči |
| Zemljevidi | |
Bača pri Modreju (154 mnm) je naselje v Občini Tolmin s 124 prebivalci. V naselju se reka Bača izliva v reko Idrijco, ki se nedaleč stran izliva v reko Sočo. V jedru je gručasto naselje na desnem bregu reke Bače v ozkem dolinskem dnu, nad desnim bregom Idrijce pa se nahaja še zaselek Stopec. Najvidnejši arhitekturni objekt v vasi je železniški viadukt Bohinjske proge (na sliki).
Ime
[uredi | uredi kodo]Bača pri Modreju je dobila ime po reki Bači. Od Bače pri Podbrdu se loči po legi. Bača pri Modreju leži blizu naselja Modrej, na drugi strani vzpetine Senica, visoke 658 metrov.[2]
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Spomenik 1. sv. vojne
[uredi | uredi kodo]
Monumentalni spomenik leži tik ob cesti med Bačo pri Modreju in Mostom na Soči, na desnem bregu Idrijce nasproti vasi Postaja. Velja za enega naravnemu okolju najbolje prilagojenih kulturnih spomenikov na Slovenskem, saj leži ob brežini, poraščeni z grmovjem in gozdom. Zgradili so ga avstro-ogrski vojaki leta 1917 in ga posvetili junaškemu boju 15. korpusa avstro-ogrske vojske, na kar opominja visoka plošča z oblikovanim napisom "HIER KAMFTE DAS XV. KORPS".[3] Pod njim pa leži še napis "MAI 1915: OKTOBER 1917", ki nakazuje čas boja XV. Kora “Soške armade” med Krnom in Avčami v zadnji italijanski ofenzivi na soški fronti, v 11. soški bitki. Potem ko je Italija prevzela nadzor nad območjem, so Italijani dodali napis "Venne il di nostro – ottobre 1918" (Naš dan je prišel – oktober 1918).[4] Poleg plošče z napisom spomenik obsega tudi širok podstavek s petimi slepimi arkadami in podstavek z mečem. Zgrajen je iz betona in kamna ter je kljub starosti in legi tik ob prometni cesti še vedno dobro ohranjen.[3]
Viadukt Idrijca
[uredi | uredi kodo]
Bohinjska proga vstopi v dolino Idrijce v Bači pri Modreju. Takoj za izhodom iz predora Bača se nahaja 258 metrov dolg viadukt Idrijca, ki je najdaljši viadukt na celotni progi. V tem delu se spremeni smer železnice s smeri jug proti zahodu. Prva železniška postaja, ki sledi, je železniška postaja Sv. Lucija (Most na Soči), ki je glavna postaja za kraje ob zgornjem toku Soče.

Viadukt je zgrajen iz kamnitega dela s sedmimi loki, sledi 51 metrov dolg železni del, ki sloni na kamnitem stebru, zaključuje pa ga še en kamnit lok. Na obeh straneh viadukta so že v času gradnje zgradili trdnjavi, ki pričata o pomembni vojaški funkciji, ki jo je imela Bohinjska proga v tistem času.[5]

Ob viaduktu se nahaja trdnjava na desnem bregu Idrijce, ki je bila dolga leta povsem prerasla z grmovjem, veliko je italijanskih vojaških rovov. Ob viaduktu Idrijca v smeri zahod, na levi strani Idrijce, se nahaja avstrijska trdnjava in manjši italijanski bunker.
Viadukt Springquell
[uredi | uredi kodo]
Pred predorom Bača leži še krajši viadukt Springquell, ki je dolg 55 metrov.
Kosmačeva učna pot ali KUP
[uredi | uredi kodo]Skozi Bačo pri Modreju poteka tudi Kosmačeva učna pot, literarna pot ob reki Idrijci. Poimenovana je po znanem slovenskemu pisatelju Cirilu Kosmaču. Trije zadnji postanki oz. točke poti se nahajajo v Bači pri Modreju, in sicer:
- bohinjska železniška proga,
- spomenik iz 1. svetovne vojne in
- Pri znam'nu.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. 1995. str. 72. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- 1 2 Hazler, Vito (2023). Dediščina spomenikov prve svetovne vojne : vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki in spominska znamenja. Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. str. 105. COBISS 172738307. ISBN 978-961-297-211-0.
- ↑ Svoljšak, Petra (1994). Soška fronta. Ljubljana: Cankarjeva založba. str. 53. COBISS 39995904. ISBN 86-361-0868-3.
- ↑ Kofol, Karla (2020). »Bohinjska proga, Viadukt Idrijca«. Tolminski muzej. Tolminski muzej. Pridobljeno 17. januarja 2026.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Černe, Andrej Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)