Gospa Bovaryjeva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gospa Bovaryjeva  
Madame Bovary 1857.jpg
Naslovna stran prve francoske izdaje iz leta 1857
Avtor Gustave Flaubert
Naslov izvirnika Madame Bovary
Prevajalci Vladimir Levstik
Država Francija
Jezik francoščina
Založnik Revue de Paris (v feljtonih) & Michel Lévy Frères (v knjižni obliki, 2 zvezka)
Datum izida 1856 (v feljtonih) & april 1857 (v knjižni obliki)
Žanr roman
Vrsta medija Tisk (trda in mehka vezava)
Št. strani 490
Klasifikacija
ISBN prva izdaja pred uvedbo ISBN
OCLC št. 326985
COBISS ID 93697
UDK 821.133.1-311.2
Predmetne oznake ljubezen, razočaranje, zakonsko življenje, ljubimci, samomori, Francija, 19. stoletje
Ilustracija Alfreda de Richemonta za eno od izdaj Gospe Bovaryjeve

Gospa Bovaryjeva (francosko Madame Bovary) je francoski realistični roman s podnaslovom Podeželske nravi avtorja Gustava Flauberta. Roman je najprej izhajal leta 1856 v šestih nadaljevanjih v literarni reviji Revue de Paris. Prva verzija dela je izšla leta 1857, končna izdaja, s Flaubertovimi popravki, po kateri je roman tudi preveden, pa leta 1873. V slovenščino je delo leta 1915 prvič prevedel Vladimir Levstik.

Tema romana je izpraznjenost zakona in malomeščanskega življenja. Glavna junakinja, zdolgočasena v svojem zatohlem, malomeščanskem zakonu, išče uteho v ljubezenskih avanturah.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Zgodba se dogaja v 19. stoletju v Franciji, v Normandiji. Roman se prične z opisom Charlesa Bovaryja, podeželskega zdravnika iz mesta Rouen. Ema Rouault živi pri nunah, se tam šola, kratkočasi s prebiranjem romantičnih romanov in si na tej osnovi predstavlja zakon in družino. Poroči se s Charlesom, ki pa je njeno pravo nasprotje. Živita v majhnem, malomeščanskem mestu Tostes. Emo začne življenje ob Charlesu dolgočasiti, saj je drugačno od tistega iz romanov. Mož ji postaja vsak dan bolj zoprn, tako začne bolehati. Kmalu se zakonca zato preselita v mesto Yonvill de l'Abbaye. Ema tam rodi punčko, a tudi materinstvo ji ne pomeni veliko, zato začne iskati tisto, česar nima v zakonu, ljubezen. Njen prvi ljubimec je Rodolphe, ki pa se je kmalu naveliča. V mestu Rouen se Ema sreča z drugim ljubimcem, Leonom, vendar je tudi ta zveza obsojena na neuspeh. Ema se vse bolj zadolžuje, saj želi denarno pomagati Leonu. Na koncu Ema ne vidi več rešitve iz denarne ter psihične krize, odloči se narediti samomor. Charles na koncu pošlje hčer k teti, kjer jo čaka prihodnost delavke v tovarni, sam ni več čisto pri pameti, tako na koncu umre.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Izdaje[uredi | uredi kodo]

  • Prva slovenska izdaja romana iz leta 1915 (COBISS)
  • Ena izmed novejših izdaj romana iz leta 1996 (COBISS)
  • Francoska izdaja romana iz leta 1894 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]