Gora Arafat
| Gora Arafat | |
|---|---|
 Romarji na vrhu gore med hadžem | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 454 m |
| Koordinate | 21°21′17″N 39°59′02″E / 21.35472°N 39.98389°E |
| Poimenovanja | |
| Domače ime |
|
| Geografija | |
  Gora Arafat Lega gore Arafat v Saudovi Arabiji | |
| Lega | Blizu Meke, provinca Meka, Hedžas, Saudova Arabija |
| Gorovje | Hedžas (gorovje) |
| Geologija | |
| Starost kamnin | pred 9.13 ± 1.05 milijoni let |
| Tip | granodiorit |
Gora Arafat (arabsko جَبَل عَرَفَات, latinizirano: Jabal ʿArafāt, or جَبَل ٱلرَّحْمَة, Jabal ar-Raḥmah, 'Gora usmiljenja')[1] je granodioritni hrib[2] približno 20 km jugovzhodno od Meke, v istoimenski provinci Saudove Arabije.[3] Visok je približno 70 m, njegova najvišja točka pa je na nadmorski višini 454 metrov.
Prerok Mohamed je, preden je postal prerok, prekinil tradicijo svojega plemena Kurejši tako, da je stal na Arafatu z drugimi Arabci, kar je močno šokiralo njegovega kolega Kurejša Jubairja bin Mut`ima, ki je poudaril, da je ločen od Humov in se je spraševal, kakšne posle ima tam.[4][5]
Po islamskem izročilu je hrib kraj, kjer je stal islamski prerok Mohamed in opravil poslovilno pridigo (Khuṭbat al-Wadāʿ)[6] svojim spremljevalcem (Ṣaḥābah), ki so ga spremljali na hadž proti koncu njegovega življenja. Nekateri muslimani prav tako verjamejo, da je gora Arafat kraj, kjer sta se Adam in Eva ponovno združila na Zemlji, potem ko sta padla z neba, in verjamejo, da je gora kraj, kjer jima je bilo odpuščeno, zato so ji dali ime Jabal ar-Raḥmah, kar pomeni 'gora usmiljenja'. Na vrhu gore je postavljen steber, ki prikazuje, kje naj bi se ta dogodek zgodil.
Gora je še posebej pomembna med hadžem, saj je 9. dan islamskega meseca Dhu al-Hijjah, znan tudi kot dan 'Arafah po sami gori, dan, ko hadž romarji zapustijo Mino na Arafat; ta dan velja za najpomembnejši dan hadža. Khuṭbah (pridiga) je podana in molitvi ẓuhr in ʿaṣr se molita skupaj v dolini. Romarji ves dan preživijo na gori in kličejo Alaha, naj jim odpusti grehe.[7]
Geologija in radiologija
[uredi | uredi kodo]Študija iz leta 2012 je goro Arafat razvrstila kot granodioritno kamnino, ki je med drugimi minerali sestavljena predvsem iz glinenca, kremena in muskovita, z uporabo petrografskih, fisijskih sledi in γ-spektrometričnih (HPGe) tehnik za preučevanje geologije, termalne zgodovine in radiološkega nevarnosti zaradi prisotnosti prvotnih radionuklidov.
Študija je pokazala starost cepitvene sledi 9,13 ± 1,05 milijona granodiorita na gori Arafat. Poleg tega je študija poročala, da se zdi, da so razpoke, magmatizem, vulkanizem in širjenje morskega dna, ki so povzročili nastanek Rdečega morja, prvotno starost proučevanega granodiorita Arafat spremenili na 9,13 ± 1,05 milijona. Ugotovljeno je bilo, da izmerjene koncentracije radioaktivnosti zaradi 226Ra, 232Th in 40K ne predstavljajo nobene radiološke nevarnosti za zdravje širše javnosti.
Hadž
[uredi | uredi kodo]Obredi na Arafatu se končajo ob sončnem zahodu in romarji se nato premaknejo v Muzdalifah na magribsko molitev in skrajšano molitev iša ter na kratek počitek.[8]
Ravno območje, ki obdaja hrib, se imenuje planota Arafat. Izraz gora Arafat se včasih uporablja za celotno območje. Je pomemben kraj v islamu, saj med hadžem romarji tam preživijo popoldne na deveti dan Dhu al-Hijjah. Če na zahtevani dan niste prisotni na planoti Arafat, romanje postane neveljavno.[9]
Od konca leta 2010 je to mesto opremljeno z metrojem Meka. Na običajnem hadžu bi potrebovali približno 21 km hoje.
-
Romarji molijo prošnjo -
-
Romarji prosijo v času Hadža -
Vhod v Jabal ar-Rahmah (gora Merki) -
Romarji -
-
-
.jpg)
_Mount_Arafat.jpg)
.jpg)
.jpg)
V literaturi
[uredi | uredi kodo]Hrib je omenjen v romanu Jamesa Joycea Fineganovo prebujenje.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Saudi Arabia Hajj: Millions at Mount Arafat for ceremonies«. BBC News. 11. september 2016. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ Qureshi, A. A.; Sultan, A.; Rashid, A.; Ali, M.; Waheed, A.; Manzoor, S.; Baloch, M. A.; Matiullah; Batool, S.; Khan, H. A. (september 2012). »Geological and radiological studies of the Mount Arafat, Mekkah, Saudi Arabia«. Journal of Radioanalytical and Nuclear Chemistry (v angleščini). 293 (3): 955–963. doi:10.1007/s10967-012-1776-0. ISSN 0236-5731. S2CID 95942060.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »خرائط Google«.
- ↑ https://sunnah.com/bukhari:1664
- ↑ https://sunnah.com/muslim:1220#:~:text=Mut'im%20reported%3A,Quraish%20were%20counted%20among%20Hums.
- ↑ Burns, William E. (25. junij 2010). Speeches in World History (v angleščini). Infobase Publishing. str. 79. ISBN 978-1-4381-2680-7. Pridobljeno 14. marca 2024.
- ↑ »More than 2 million pilgrims complete journey to Mount Arafat for second day of Hajj«. Arab News (v angleščini). 20. avgust 2018. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ Peters, F.E., 1996. The Hajj: The Muslim pilgrimage to Mecca and the holy places. Princeton University Press.
- ↑ Omar, W. (1952), »The Mecca Pilgrimage: Its Epidemiological Significance and Control«, Postgraduate Medical Journal, 28 (319): 269–74, doi:10.1136/pgmj.28.319.269, PMC 2530829, PMID 14929743
- ↑ »Finnegans Wake«. www.finwake.com. Pridobljeno 18. julija 2016.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]