Pojdi na vsebino

John Cabot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Giovanni Caboto)
John Cabot
Portret
John Cabot v tradicionalni beneški obleki – stenska poslikava Giustina Menescardija (1762) v Sala dello Scudo v Doževi palači v Benetkah
Domače imeGiovanni Caboto
Rojstvook. 1450
Gaeta ali Castiglione Chiavarese
Smrtok. 1499
Severni Atlantik[d]
NarodnostItalijan
Druga imenaGiovanni Caboto, Zuan Chabotto, Giovanni Chabotte, Juan Caboto, Jean Caboto
Državljanstvo Beneška republika
Poklicpomorščak, raziskovalec
Poznan poPrvi Evropejec po Vikingih, ki je raziskoval obalne dele Severne Amerike
ZakonecMattea (m. circa 1470)
OtrociLudovico, Sebastian in Sancto[1]
SorodnikiCatalina de Medrano (snaha)

John Cabot (italijansko Giovanni Caboto) [dʒoˈvanni kaˈbɔːto], italijanski[2][3] pomorščak in raziskovalec, † okoli 1450, † okoli 1499.

Cabotovo potovanje do obale Severne Amerike leta 1497 po naročilu angleškega kralja Henrika VII. je najzgodnejše znano evropsko raziskovanje obale Severne Amerike po nordijskih obiskih Vinlandije v 11. stoletju. Ob praznovanju 500. obletnice Cabotove odprave sta tako kanadska kot britanska vlada razglasili rt Bonavista na Novi Fundlandiji za Cabotovo prvo mesto izkrcanja. Vendar pa so bile predlagane tudi alternativne lokacije.

Ime in izvor

[uredi | uredi kodo]
Doprsni kip Giovannija Cabota

Cabot je danes znan kot Giovanni Caboto v italijanščini, Zuan Caboto v beneščini, Jean Cabot v francoščini in John Cabot v angleščini. To je posledica nekoč vseprisotne evropske tradicije poimenovanja imen v lokalnih dokumentih, česar so se pogosto držali tudi sami dejanski prebivalci. (Številna evropska imena imajo skupen izvor, ki se je kulturno in jezikovno razlikoval, npr. Charles, preveden v nemščino, postane Carl ali Karl, Jacques, preveden v angleščino, pa postane James.) Cabot se je v Benetkah podpisal kot Zuan Chabotto, pri čemer je Zuan oblika imena Janez, značilna za Benetke.[4][5] To obliko je še naprej uporabljal v Angliji, vsaj med Italijani. Njegov italijanski bankir v Londonu ga je imenoval Giovanni, kar je edini znani sodobni dokument, ki uporablja to različico njegovega imena.[6]

Njegov priimek, ki izhaja iz latinske besede caput (= glava), se nanaša na vrsto ribe,[7] in je bil morda vzdevek, ki je postal deden.

Cabot se je rodil v Italiji kot sin Giulia Cabota in njegove žene; imel je brata Piera. Za njegov rojstni kraj sta predlagana Gaeta (v provinci Latina) in Castiglione Chiavarene (v provinci Genova).[8][9] Glavni dokaz za Gaeto so zapisi družine Caboto, ki je tam živela do sredine 15. stoletja, a je po letu 1443 ni bilo več mogoče slediti.[10]

Pedro de Ayala, španski odposlanec in Cabotov sodobnik v Londonu, ga je v pismu španski kroni leta 1498 opisal kot »še enega Genovežana, kot je bil kot Kolumb«.[11] Sin Johna Cabota, Sebastian, je povedal, da je njegov oče prvotno prišel iz Genove. Cabot je leta 1476 postal državljan Beneške republike; ker je državljanstvo zahtevalo najmanj petnajst let prebivanja v mestu, je moral v Benetkah živeti vsaj od leta 1461.[12]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]
Hiša Giovannija Cabota v Benetkah

Cabot se je morda rodil nekoliko pred letom 1450, kar je približni datum, ki se najpogosteje navaja za njegov rojstni dan. Leta 1471 je bil Cabot sprejet v versko bratovščino Scuola Grande di San Giovanni Evangelista. Ker je bila to ena od prestižnih bratovščin v mestu, njegov sprejem nakazuje, da je bil že spoštovan član skupnosti.

Ko je leta 1476 pridobil polno beneško državljanstvo, je bil Cabot upravičen do sodelovanja v pomorski trgovini, vključno s trgovino z vzhodnim Sredozemljem, ki je bila vir velikega dela beneškega bogastva. Domnevno je s to trgovino začel kmalu zatem. Dokument iz leta 1483 omenja, da je na Kreti prodal sužnja, ki ga je pridobil med bivanjem na ozemlju egiptovskega sultana, ki je takrat obsegalo večino današnjega Izraela, Sirije in Libanona.[13] To ne zadostuje za dokaz Cabotove poznejše trditve, da je obiskal Meko, kar je leta 1497 povedal milanskemu veleposlaniku v Londonu.[14] V tej sredozemski trgovini si je morda pridobil boljše znanje o izvoru vzhodnega blaga, s katerim se je trgovalo (kot so začimbe in svila), kot večina Evropejcev v tistem času.

Zuan Cabotto je omenjen v različnih beneških zapisih iz poznih 1480-ih. Ti kažejo, da je bil do leta 1484 poročen z Matteo in je že imel več sinov.[15] Njegovi sinovi so bili Ludovico, Sebastian in Sancto. Beneški viri vsebujejo omembe, da je bil Cabot vpleten v gradnjo hiš v mestu. Morda se je na to izkušnjo zanesel, ko je kasneje v Španiji iskal delo kot stavbenik.[16]

Cabotova potovanja po Evropi, 1488–95, po pobegu iz Benetk

Zdi se, da je Cabot v poznih 1480-ih zašel v finančne težave in do 5. novembra 1488 zapustil Benetke kot insolventni dolžnik. Preselil se je v Valencio v Španiji, kjer so ga upniki poskušali aretirati, tako da so oblastem poslali priporočilno pismo (lettera di raccomandazione a giustizia).[17] Medtem ko je bil v Valenciji, je John Cabot Montecalunya (kot ga imenujejo lokalni dokumenti) predlagal načrte za izboljšave pristanišča. Vendar so bili ti predlogi zavrnjeni.[18] V začetku leta 1494 se je preselil v Sevillo, kjer je predlagal gradnjo kamnitega mostu čez reko Guadalquivir. Dobil je pogodbo za gradnjo in na projektu je delal pet mesecev, dokler most ni bil 24. decembra 1494 opuščen po odločitvi mestnega sveta.[19] Po tem je Cabot očitno iskal podporo v Sevilli in Lizboni za atlantsko odpravo, preden se je preselil v London, da bi poiskal financiranje in politično podporo.[20] V Anglijo je verjetno prispel sredi leta 1495.

Sponzorstvo

[uredi | uredi kodo]

Cabot je v Angliji iskal financiranje in kraljevo pokroviteljstvo, v nasprotju s Kolumbovimi odpravami, ki jih je financirala predvsem španska krona. Cabot je načrtoval odhod proti zahodu s severne zemljepisne širine v iskanju severne poti v Azijo.[21]

Zgodovinarji so menili, da se je Cabot po prihodu v Anglijo odpravil v Bristol, pomembno pomorsko središče, da bi poiskal finančne podpornike.[22] To je bilo edino angleško mesto, ki je imelo zgodovino raziskovalnih odprav v Atlantik. Cabotov kraljevi patent, ki ga je krona izdala leta 1496, je določal, da je treba vse odprave izvajati iz Bristola, zato so bili njegovi glavni finančni podporniki verjetno v tem mestu. Kakor koli že, določal je tudi, da se mora trgovina, ki izhaja iz kakršnih koli odkritij, izvajati samo z Anglijo, blago pa se dovaja le prek Bristola.[23] Čeprav bi bilo to blago oproščeno drugih dajatev, naj bi kralj prejel petino dobička. To bi Bristol spremenilo v monopolno pristanišče z izključno pravico do kolonialne trgovine. Pri tej trditvi je Henrik VII. iz Anglije verjetno sledil vplivom iberskih praks: Portugalska je Lizbono spremenila v monopolno pristanišče, Španija pa je enako storila s Sevillo.

Konec 20. stoletja je britanska zgodovinarka Alwyn Ruddock našla dokumentacijo, da je Cabot najprej odšel v London, kjer je prejel nekaj finančne podpore od italijanske skupnosti. Predlagala je, da je bil eden od pokroviteljev oče Giovanni Antonio de Carbonariis, avguštinski menih, ki je bil tudi namestnik Adriana Castellesija, papeškega davčnega izterjevalca. Ruddock je tudi predlagala, da je Carbonariis spremljal Cabotovo odpravo leta 1498. Nadalje je predlagala, da je menih, ki je bil v dobrih odnosih s kraljem, raziskovalca predstavil kralju Henriku VII. Poleg tega je Ruddock izjavila, da je Cabot prejel posojilo od italijanske bančne hiše v Londonu. Ker je Ruddock ob njeni smrti leta 2005 odredila uničenje vseh njenih raziskovalnih zapiskov, so morali znanstveniki podvojiti njene raziskave in ponovno odkriti dokumente.[24] Projekt Cabot je bil ustanovljen na Univerzi v Bristolu leta 2009 za raziskovanje Cabota in bristolskih odprav.[25] Francesco Guidi Bruscoli z Univerze v Firencah je našel nekaj Ruddockine dokumentacije, ki potrjuje, da je Cabot marca 1496 prejel denar od družinske bančne družbe Bardi iz Firenc.[26] Bankirji s sedežem v Londonu so zagotovili petdeset nobles (16 funtov, 13 šilingov in 4 penije) za podporo Cabotovi odpravi, da bi »šla in našla novo deželo«. To plačilo florentinskih trgovcev bi predstavljalo znaten prispevek, čeprav ni bilo dovolj za popolno financiranje odprave.

5. marca 1496 je Henrik VII. Cabotu in njegovim trem sinovom dal patentna pisma[27] z naslednjim nalogom za raziskovanje:

... prosta pooblastila, dovoljenja in moč za plovbo v vse dele, regije in obale vzhodnega, zahodnega in severnega morja pod našimi zastavami, prapori in zastavami s petimi ladjami ali plovili kakršne koli teže in kakovosti ter s toliko mornarji in možmi, kolikor jih želijo vzeti s seboj na omenjenih ladjah, na lastne stroške in stroške, da bi našli, odkrili in raziskali vse otoke, države, regije ali province poganov in nevernikov, v katerem koli delu sveta, ki so bili pred tem časom neznani vsem kristjanom.

Tisti, ki so prejeli takšne patente, so jih imeli pravico dodeliti tretjim osebam v izvršitev. Verjame se, da so bili njegovi sinovi takrat še mladoletni.[28]

Odprave

[uredi | uredi kodo]
Plošča Johna Cabota, ki prikazuje Cabotov odhod iz Bristola v Angliji proti Atlantski Kanadi (1497), postavljena v parku Sir Sandford Fleming v Halifaxu v Novi Škotski

Cabot je odšel v Bristol, da bi se pripravil na svoje potovanje. Bristol je bilo drugo največje morsko pristanišče v Angliji. Od leta 1480 naprej je oskrbovalo več odprav, ki so iskale mitski Hy-Brasil. Po keltski legendi je ta otok ležal nekje v Atlantskem oceanu.[29]

Med trgovci v pristanišču je bilo razširjeno prepričanje, da so Bristolčani otok odkrili že prej, a so nato izgubili sled za njim. V zasebnem pismu kolegu (prof. Davidu B. Quinnu) je Ruddock trdila, da je v italijanskih arhivih našla dokaze, da so Bristolčani odkrili Severno Ameriko pred letom 1470.[30] Ker naj bi bil otok vir brazilskega lesa (iz katerega je bilo mogoče pridobiti dragoceno rdeče barvilo), so imeli trgovci ekonomsko spodbudo, da ga najdejo.[31]

Prvo potovanje

[uredi | uredi kodo]

O Cabotovem prvem potovanju je bilo malo zapisanega. Pismo, znano kot »John Dayovo pismo«, ki ga je napisal John Day, alias Hugh Say, bristolski trgovec, prvotno iz Londona, je bilo poslano pozimi 1497–98 naslovniku, za katerega se domneva, da je bil Krištof Kolumb. Pismo na kratko omenja to potovanje, vendar večinoma govori o drugi odpravi leta 1497. Day je zapisal: »Ker vaša lordstvo želi informacije v zvezi s prvim potovanjem, se je zgodilo tole: odplul je z eno ladjo, posadka ga je zmedla, primanjkovalo mu je zalog in naletel je na slabo vreme, zato se je odločil, da se bo vrnil.«[32] Ker je Cabot svoj kraljevi patent prejel marca 1496, velja, da je tisto poletje opravil svoje prvo potovanje.

Drugo potovanje

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]

Informacije o potovanju leta 1497 izvirajo večinoma iz štirih kratkih pisem in zapisa v kroniki mesta Bristol (takrat pogosto zapisanega Bristow) iz leta 1565. V kroniki za leto 1496–97 piše v celoti:[33]

Letos, na dan svetega Janeza Krstnika [24. junija 1497], so bristoški trgovci na ladji Mathew iz Bristowa našli ameriško deželo; omenjena ladja je odplula iz pristanišča Bristowe drugi dan maja in se vrnila domov 6. avgusta naslednjega leta.

Pismo Johna Daya iz zime 1497–98 ponuja veliko informacij o Cabotovem drugem potovanju. Domneva se, da je Day poznal ključne osebnosti odprave in je zato lahko o njej poročal.[34] Če bi bila ozemlja, ki jih je Cabot odkril, zahodno od poldnevnika, določenega v Tordesillski pogodbi, ali če bi nameraval pluti dlje proti zahodu, bi Kolumb verjetno verjel, da ta potovanja izpodbijajo njegove monopolne pravice za raziskovanje proti zahodu.

Poleg teh pisem je Alwyn Ruddock trdila, da je našel še eno, ki ga je 10. avgusta 1497 napisal londonski bankir p. Giovanni Antonio de Carbonariis. Tega pisma še niso našli. Iz različnih pisnih komentarjev Ruddockove se zdi, da pismo ne vsebuje podrobnega opisa potovanja. Ruddockova je dejala, da pismo vsebuje »nove dokaze, ki podpirajo trditev, da so mornarji iz Bristola že odkrili kopno čez ocean, preden je John Cabot prispel v Anglijo«. Trdila je, da so mornarji iz Bristola dosegli Severno Ameriko dve desetletji pred Cabotovo odpravo.[35]

Podrobnosti potovanja

[uredi | uredi kodo]
Kip Johna Cabota, ki gleda čez zaliv Bonavista v vzhodni Novi Fundlandiji

Znani viri se ne strinjajo glede vseh vidikov dogodkov in nobenega ni mogoče šteti za povsem zanesljivega. Cabot je bil opisan kot lastnik ene 'majhne ladje', nosilnosti 50 ton, imenovane Matthew iz Bristola (po kroniki iz leta 1565). Rečeno je bilo, da je bila naložena z zadostnimi zalogami za »sedem ali osem mesecev«. Ladja je odplula maja s posadko od 18 do 20 mož. Med njimi sta bila neimenovani Burgundec (današnja Nizozemska) in genovski brivec kirurg, ki je domnevno spremljal odpravo kot ladijski kirurg (brivci so v tistem času redno opravljali tudi zobozdravstvo in manjše operacije).

Pot potovanja leta 1497, ki sta jo predlagala Jones in Condon

Verjetno sta bila del odprave dva ugledna bristolska trgovca. Eden od njih je bil William Weston, ki ni bil identificiran kot del Cabotove odprave, dokler zgodovinarka Margaret Condon konec 20. stoletja ni odkrila novega dokumenta. Leta 2009 je zgodovinar Evan Jones objavil ta dokument: pismo Henrika VII., v katerem je odredil prekinitev sodnega postopka proti Westonu, ker je bil kraljev namen, da Weston kmalu opravi potovanje za kralja v "novoodkrito deželo".[36] To je bilo verjetno potovanje pod Cabotovim patentom, zaradi česar je William Weston postal prvi Anglež, ki je vodil odpravo v Severno Ameriko.[37] Leta 2018 sta Condon in Jones objavila še en članek, ki je pokazal, da sta bila Weston in Cabot januarja 1498 skupaj nagrajena s strani kralja, kar nakazuje, da sta raziskovalca sodelovala pred začetkom drugega potovanja. Isti članek je razkril, da je Weston prejel nagrado v višini 30 funtov, potem ko se je vrnil z uspešnega potovanja leta 1499.[38]

Spominska skulptura, ki prikazuje leva svetega Marka, simbol Benetk, ki jo je Halifaxu v Novi Škotski podarila regionalna vlada Benečije v spomin na potovanje Johna Cabota leta 1497.

Po odhodu iz Bristola je odprava plula mimo Irske in čez Atlantik ter 24. junija 1497 pristala nekje na obali Severne Amerike. Natančna lokacija pristanka je bila dolgo predmet sporov, saj so se za to čast potegovale različne skupnosti. Zgodovinarji so kot možnosti predlagali rt Bonavista in St. John's na Novi Fundlandiji; otok Cape Breton na Novi Škotski; Labrador in Maine. Od odkritja pisma Johna Daya v 1950-ih se zdi najverjetneje, da je bil prvotni pristanek na Novi Fundlandiji ali bližnjem otoku Cape Breton. To je zato, ker Dayevo pismo nakazuje, da je obala, raziskana leta 1497, ležala med zemljepisnimi širinami Bordeauxa v Franciji in Dursey Heada na jugu Irske. Zdi se, da je prvi pristanek na kopnem potekal blizu južne zemljepisne širine, odprava pa se je domov vrnila po dosegu severne.[39]

Pristanek

[uredi | uredi kodo]

Za praznovanje 500. obletnice sta vladi Kanade in Združenega kraljestva za "uradno" mesto pristanka določili rt Bonavista na Novi Fundlandiji. Tu je leta 1997 kraljica Elizabeta II. Britanska skupaj s člani italijanske in kanadske vlade pozdravila repliko ladje Matthew po njenem slavnostnem prečkanju Atlantika.[40]

Poroča se, da je Cabot med odpravo pristal le enkrat in se ni premaknil »dalje kot strel samostrela«. Pasqualigo in Day navajata, da odprava ni vzpostavila stika z nobenim domorodcem; posadka je našla ostanke ognja, človeško sled, mreže in leseno orodje. Zdi se, da je posadka ostala na kopnem le toliko časa, da je zajela sladko vodo; dvignili so tudi beneški in papeški prapor, zahtevali zemljišče za angleškega kralja in priznali versko avtoriteto rimskokatoliške cerkve.[41] Po tem pristanku je Cabot nekaj tednov "odkrival obalo", večino pa je "odkril po vrnitvi".

Praznovanje

[uredi | uredi kodo]
Replika ladje Matthew v Bristolu

Po vrnitvi v Bristol se je Cabot odpeljal v London, da bi poročal kralju. 10. avgusta 1497 je prejel nagrado v višini 10 funtov, kar je ustrezalo približno dveletni plači navadnega delavca ali obrtnika.[42]

Raziskovalec je bil deležen počastitve; Soncino je 23. avgusta zapisal, da se Cabot, podobno kot Krištof Kolumb, »imenuje Veliki admiral in mu izkazujejo velike časti, hodi oblečen v svilo, ti Angleži pa tečejo za njim kot nori«. Takšno oboževanje je bilo kratkotrajno, saj je bila v naslednjih nekaj mesecih kraljeva pozornost posvečena drugi cornwallski vstaji leta 1497.

Ko je bil Henrikov prestol zavarovan, je Cabotu posvetil več pozornosti. 26. septembra, le nekaj dni po propadu upora, je kralj Cabotu podelil nagrado v višini 2 funta.[43] 13. decembra 1497 je raziskovalec prejel pokojnino (ali plačo) v višini 20 funtov na leto.[44] To naj bi se plačalo iz carinskih prihodkov, zbranih v Bristolu. Penzija je bila retroaktivno izplačana od marca 1497, da bi bilo jasno, da je bil Cabot v času svoje odprave v kraljevi službi. Kljub kraljevi donaciji bristolski cariniki sprva niso hoteli izplačati Cabotove pokojnine, zaradi česar je bil raziskovalec prisiljen pridobiti dodatno kraljevo potrdilo.[45] 3. februarja 1498 je Cabot prejel novo patentno pismo, ki je pokrivalo potovanje in mu pomagalo pri pripravi nove odprave.[46]

Marca in aprila je kralj odobril tudi številna posojila Lancelotu Thirkillu iz Londona, Thomasu Bradleyju in Johnu Cairju, ki naj bi spremljali Cabotovo novo odpravo.[47]

Zadnje potovanje

[uredi | uredi kodo]

V Veliki londonski kroniki (1189–1512) poroča, da je Cabot v začetku maja 1498 iz Bristola odplul s floto petih ladij, od katerih je eno pripravil kralj.[48] Nekatere ladje naj bi prevažale blago, vključno s tkaninami, kapami, čipkami in drugimi "drobnostmi".

To kaže, da je Cabot na tej odpravi nameraval trgovati. Španski odposlanec v Londonu je julija poročal, da je eno od ladij ujela nevihta in je bila prisiljena pristati na Irskem, vendar so Cabot in ostale štiri ladje nadaljevale pot.

Stoletja niso našli (ali vsaj objavili) nobenih drugih zapisov, ki bi se nanašali na to odpravo; dolgo se je verjelo, da sta se Cabot in njegova flota izgubila na morju. Vendar pa je vsaj eden od mož, ki naj bi spremljali odpravo, Lancelot Thirkill, leta 1501 zabeležen kot živeč v Londonu.[49]

Ni znano, ali je Cabot umrl med potovanjem, se varno vrnil in kmalu zatem umrl ali pa je prispel v Ameriko in se odločil, da tam ostane, morda ostal z avtohtonimi ljudstvi na podoben način kot Étienne Brûlé.[50]

Zgodovinarka Alwyn Ruddock je Cabota in njegovo obdobje preučevala 35 let. Predlagala je, da se je Cabot in njegova odprava uspešno vrnil v Anglijo spomladi leta 1500. Trdila je, da je njihova vrnitev sledila epskemu dvoletnemu raziskovanju vzhodne obale Severne Amerike, proti jugu v območje zaliva Chesapeake in morda vse do španskih ozemelj v Karibih. Njeni dokazi so vključevali znani zemljevid sveta španskega kartografa Juana de la Cose. Njegov zemljevid je vključeval severnoameriško obalo in morja, ki so jih Angleži "odkrili" med letoma 1497 in 1500.[51]

Ruddockova je predlagala, da so Giovanni Antonio de Carbonariis in drugi menihi, ki so spremljali odpravo leta 1498, ostali na Novi Fundlandiji in ustanovili misijon. Če bi karbonarji ustanovili naselbino v Severni Ameriki, bi bila to prva krščanska naselbina na celini in bi morda vključevala cerkev, edino srednjeveško cerkev, ki je bila tam zgrajena od nordijskih naselij na Grenlandiji.[52]

Projekt Cabot je bil organiziran na Univerzi v Bristolu leta 2009 z namenom iskanja dokazov, na katerih temeljijo Ruddockine trditve, ter izvedbe sorodnih študij o Cabotu in njegovih odpravah.[53] Vodilni raziskovalci projekta, Evan Jones in Margaret Condon, trdita, da sta našla nadaljnje dokaze, ki podpirajo vidike Ruddockinega primera, vključno z nekaterimi informacijami, ki jih je nameravala uporabiti za argumentiranje uspešne vrnitve odprave iz leta 1498 v Bristol. Zdi se, da te informacije postavljajo Johna Cabota v London do maja 1500, čeprav Jones in Condon še nista objavila svoje dokumentacije.

Projekt sodeluje pri arheoloških izkopavanjih v skupnosti Carbonear na Novi Fundlandiji, ki je v zalivu Conception Bay in je verjetno lokacija za morebitno misijonsko naselbino karbonarjev. Projekt arheologije zgodovinskih karbonskih let, ki ga izvaja Univerza Memorial na Novi Fundlandiji, vsako sezono od leta 2011 izvaja poletno terensko delo. Do sedaj so našli dokaze o bivanju plantažerjev od konca 17. stoletja in o trgovini s Španijo prek Bilbaa, vključno s španskim kovancem, kovanim v Peruju.[54][55]

Dodatna angleška potovanja

[uredi | uredi kodo]
Domnevni potek potovanja Sebastiana Cabota v letih 1508–09, na podlagi poročila Petra Martyrja iz leta 1516 in kasnejših sklicevanj nanj

Ruddockova je trdila, da se je William Weston iz Bristola, Cabotov podpornik, leta 1499 odpravil na neodvisno odpravo v Severno Ameriko, pri čemer je plul proti severu iz Nove Fundlandije do Hudsonovega preliva. Če je to res, je bila to verjetno prva odprava po Severozahodnem prehodu. Leta 2009 je Jones potrdil, da je William Weston (za katerega prej ni bilo znano, da bi bil vpleten) leta 1499 ali 1500 vodil odpravo iz Bristola [s kraljevo podporo] na "novoodkrito deželo", s čimer je postal prvi Anglež, ki je vodil raziskovanje Severne Amerike. To odkritje je spremenilo razumevanje angleških vlog pri raziskovanju te celine.[56][57] Leta 2018 sta Condon in Jones objavila še en članek o Williamu Westonu. To je razkrilo, da sta Weston in Cabot januarja 1498 po kraljevi avdienci prejela nagrade od kralja Henrika VII., s čimer je bilo potrjeno, da sta bila raziskovalca v tej fazi vključena. Condon in Jones sta tudi razkrila, da je kralj leta 1500 Westona nagradil s 30 funti za »njegove stroške, povezane z odkritjem nove dežele«.

Kralj Henrik VII. je še naprej podpiral raziskovanje iz Bristola. Kralj je januarja 1502 Hughu Eliotu, Robertu Thornu in njegovemu sinu podelil nagrado v višini 20 funtov za nakup ladje Gabriel za ekspedicijsko potovanje tisto poletje. Kasneje leta 1502 ali v začetku leta 1503 je Eliotu plačal nagrado v višini 100 funtov za eno ali več potovanj z »dvema ladjama na otok Nove Fundlandije«, kot se je imenovala Nova Fundlandija. Ta znesek je bil večji od vseh, ki so bili prej upoštevani pri kraljevi podpori raziskovanjem. Približno v tem času so raziskovalci s sedežem v Bristolu ustanovili formalno družbo, podprto s patentnimi listinami, imenovano Družba pustolovcev v Novo najdeno deželo. To je leta 1503 in 1504 izvedlo nadaljnje odprave.[58]

V letih 1508–09 se je Sebastian Cabot iz Bristola podal na zadnje potovanje v Severno Ameriko. Po poročilu Petra Martyrja iz leta 1516 je ta odprava raziskala del obale od Hudsonovega zaliva do približno zaliva Chesapeake. Po vrnitvi v Anglijo leta 1509 je Sebastian ugotovil, da je njegov sponzor, Henrik VII., umrl in da novi kralj, Henrik VIII. Angleški, ni imel veliko zanimanja za raziskovanje proti zahodu.

Potovanja Sebastiana Cabota

[uredi | uredi kodo]

Tudi Sebastian Cabot, eden od Johnovih sinov, je postal raziskovalec in kasneje opravil vsaj eno potovanje v Severno Ameriko. Leta 1508 je iskal Severozahodni prehod. Skoraj dve desetletji pozneje je odplul v Južno Ameriko proti Španiji, da bi ponovil potovanje Ferdinanda Magellana okoli sveta. Zabaval se je z iskanjem srebra ob reki Río de la Plata (1525–1528) v Argentini.[59]

Zapuščina in časti

[uredi | uredi kodo]
Zunanji video
"John Cabot" – Historica Canada. – Heritage Minutes (1:01 min)
  • Giovanni Caboto (1762), slika v vojvodski palači v Benetkah.
  • Cabotov stolp (1897) v St. John'su, Nova Fundlandija in Labrador, v spomin na 400. obletnico Cabotovega potovanja.[60]
  • Cabotov stolp v Bristolu v Angliji. 30 metrov visok stolp iz rdečega peščenjaka, ki se je začel graditi leta 1897 v počastitev 400. obletnice.[61]
  • Slika Denisa Williama Edena: John Cabot in njegova sinova prejmejo listino od Henrika VII. za plovbo v iskanju novih dežel (1910) v Parlamentu.[62]
  • Klub Giovanni Caboto (ust. 1925), italijanski klub s sedežem v Windsorju v Ontariu.[63]
  • Kip raziskovalca iz leta 1952 je v mestni hiši v Bristolu[64]
  • Univerza Johna Cabota je univerza, povezana z Združenimi državami Amerike, ustanovljena leta 1972 v Rimu v Italiji.[65]
  • Bronasti kip raziskovalca iz leta 1985, ki ga je izdelal Stephen Joyce, je v pristanišču Bristol
  • Replika ladje Matthew, zgrajena v spomin na 500. obletnico potovanja leta 1497, je pristala v Bristolu.[66]
  • Druga replika Matthew na rtu Bonavista.[67]
  • Slikovita pot Cabot Trail v višavju Cape Breton je poimenovana po raziskovalcu.[68]
  • Akademija John Cabot je neodvisna šola v Bristolu v Angliji[69]
  • Okraj Cabot je bil volilni okraj v Bristolu (ukinjen leta 2016), posredno poimenovan po raziskovalcu in neposredno po lokalnem stolpu Cabot[70]
  • Cabotov trg v Londonu in Montrealu.[71][72]
  • Cabot Circus, nakupovalno središče v Bristolu iz leta 2008, poimenovan po anketi[73]
  • Cabot Street in Cabot Avenue v St. John'su, Nova Fundlandija in Labrador[74]
  • Bronasti kip raziskovalca stoji pred stavbo Konfederacije v St. John'su.
  • Bronasti kip raziskovalca na rtu Bonavista, Nova Fundlandija. Plošče v angleščini, francoščini in italijanščini obeležujejo zgodovinsko potovanje.
  • Katoliška srednja šola John Cabot v Mississaugi v Ontariu je poimenovana po raziskovalcu.[75]
  • Park Giovanni Caboto v Edmontonu v Alberti[76]
  • Cabotov inštitut za okolje na Univerzi v Bristolu je poimenovan po njem[77]
  • Leta 1897 je kolonija Nova Fundlandija izdala poštno znamko, leta 1947 pa je dominion Nova Fundlandija izdal poštno znamko ob 400. oziroma 450. obletnici Cabotovega potovanja na ta otok.
  • Ameriška mornarica je dve ladji poimenovala USS Cabot, leta 1775 brigantino s 14 topovi in ​​leta 1943 lahko letalonosilko. Poleg tega je bila letalonosilka USS Lexington (CV-16), splavljena leta 1942, položena kot Cabot.
Square Cabot, Montréal
The Matthew: Leta 1897, ob 400. obletnici Cabotovega odkritja Severne Amerike, je pošta Nove Fundlandije izdala spominsko znamko v čast Cabota in njegovega odkritja.
Kip Johna Cabota v galeriji Arnolfini, ob pristanišču Bristol, Anglija.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Catholic Encyclopedia 'John & Sebastian Cabot'«. newadvent. 2007. Pridobljeno 17. maja 2008.
  2. ↑ »John Cabot«. Encyclopædia Britannica. 16. december 2022. Pridobljeno 29. decembra 2022.
  3. ↑ Frederic C., Lane (1978). Storia di Venezia (v italijanščini). Turin: Einaudi.
  4. ↑ Giuffrida 1999, str. 61.
  5. ↑ Juliana de Luna, Names from Sixteenth-Century Venice (2008).
  6. ↑ "Cabot Project", Bristol Website
  7. ↑ »Cabos« je bila v srednjeveški latinščini riba z veliko glavo, kar je v okcitanski in francoski jeziku dalo povod za obliko »cabotz« in »chabot«. Nacionalni center za besedilne in leksikalne vire,article "chabot", accessed 20 July 2024.
  8. ↑ Predloga:Cite DCB
  9. ↑ »Scheda Tecnica Documentario "Caboto": I Caboto E Il Nuovo Mondo« (PDF) (tiskovna objava) (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. julija 2011. Pridobljeno 3. junija 2008. Technical Documentary "Caboto": I and Catalan origins have been proved to be without foundation.
  10. ↑ Roberto Almagiá, Commemorazione di Sebastiano Caboto nel IV centenario della morte (Venice, 1958), pp. 37–38. (italijansko)
  11. ↑ »Pedro de Ayala letter 1498 to the Spanish Crown«. The Smugglers' City. Department of Historical Studies, University of Bristol. Pridobljeno 20. februarja 2011.
  12. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;33–34.
  13. ↑ Giuffrida 1999, str. ;62–63.
  14. ↑ Primary Sources: "Raimondo de Raimondi de Soncino, Milanese Ambassador in England, to Ludovico Maria Sforza, Duke of Milan, 18 December 1497, The Smugglers' City, History Dept., University of Bristol
  15. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;192–5.
  16. ↑ Giuffrida 1999, str. 69.
  17. ↑ M. F. Tiepolo, "Documenti Veneziani su Giovanni Caboto", Studi Veneziani, xv (1973), pp. 585–597
  18. ↑ M. Balesteros-Gaibrois, "Juan Caboto en España: nueva luz sobre un problema viejo", Revista de Indias, iv (1943), 607–627
  19. ↑ "John Cabot in Seville, 1494", The Smugglers' City, Dept. of History, University of Bristol
  20. ↑ Evan T. Jones and Margaret M. Condon, Cabot and Bristol's Age of Discovery: The Bristol Discovery Voyages 1480–1508 (University of Bristol, Nov. 2016), pp. 23–27.
  21. ↑ Croxton, Derek (1990). »The Cabot Dilemma: John Cabot's 1497 Voyage & the Limits of Historiography«. Essays in History Journal. University of Virginia. 33: 42–60. doi:10.25894/eih.422.
  22. ↑ Evan T. Jones, "The Matthew of Bristol and the financiers of John Cabot's 1497 voyage to North America", English Historical Review (2006)
  23. ↑ The Commercial Policy of England Toward the American Colonies: the Acts of Trade Arhivirano 25 June 2016 na Wayback Machine., p. 38; in Emory R. Johnson, T. W. Van Metre, G. G. Huebner, D. S. Hanchett, History of Domestic and Foreign Commerce of the United States – Vol. 1, Carnegie Institution of Washington, 1915
  24. ↑ Evan T. Jones, "Alwyn Ruddock: John Cabot and the Discovery of America", Historical Research Vol 81, Issue 212 (2008), pp. 231–234.
  25. ↑ The Cabot Project
  26. ↑ Guidi-Bruscoli, Francesco (2012). »John Cabot and his Italian financiers«. Historical Research. 85 (229): 372–393. doi:10.1111/j.1468-2281.2012.00597.x.
  27. ↑ Primary Sources: "First Letters Patent granted by Henry VII to John Cabot, 5 March 1496", The Smugglers' City, History Dept., University of Bristol
  28. ↑ Skelton, R.A. (1979) [1966]. "Cabot, Sebastian". In Brown, George Williams (ed.). Dictionary of Canadian Biography. Vol. I (1000–1700) (online ed.). University of Toronto Press.
  29. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;187–9.
  30. ↑ »Salazar's account of Bristol's discovery of the Island of Brasil (pre-1476)«. The Smuggler's City. University of Bristol.
  31. ↑ »Salazar's account of Bristol's discovery of the Island of Brasil (pre-1476)«. The Smuggler's City. University of Bristol.
  32. ↑ "John Day letter to the Lord Grand Admiral, Winter 1497/8", The Smugglers' City, Dept. of History, University of Bristol.
  33. ↑ G. E. Weare, Cabot's Discovery of North America (John Macqueen, London 1897), p. 116 (Internet Archive).
  34. ↑ »The John Day Letter«. Heritage Newfoundland & Labrador. Pridobljeno 13. septembra 2016.
  35. ↑ Douglas Hunter, "Rewriting History: Alwyn Ruddock and John Cabot", extended July 2010 version of article by same name published in Canada's History, April 2010; accessed 24 April 2015
  36. ↑ Margaret Condon & Evan T. Jones, 'Henry VII’s letter to John Morton concerning William Weston’s voyage to the new found land'
  37. ↑ Evan T. Jones, 'Henry VII and the Bristol expeditions to North America: the Condon documents', Historical Research, 27 August 2009
  38. ↑ Condon, Margaret M.; Jones, Evan T. (2018). »William Weston: Early voyager to the New World«. Historical Research. 91 (254): 628–646. doi:10.1111/1468-2281.12243.
  39. ↑ Evan T. Jones and Margaret M. Condon, Cabot and Bristol's Age of Discovery: The Bristol Discovery Voyages 1480–1508 (University of Bristol, 2016), pp. 43–44.
  40. ↑ Lev svetega Marka, ki ga je regija Veneto podarila mestu Halifax v Novi Škotski za 500. obletnico prihoda Johna Cabota
  41. ↑ P. D'Epiro, M. D. Pinkowish, "Sprezzatura: 50 Ways Italian Genius Shaped the World", pp. 179–180
  42. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. 214.
  43. ↑ Evan T. Jones, "Bristol, Cabot and the New Found Land, 1496–1500" in P. E. Pope and S. Lewis-Simpson (eds.), Exploring Atlantic Transitions: Archaeologies of Permanence and Transience in New Found Lands Arhivirano 24 September 2019 na Wayback Machine. (Boydell and Brewer, 2013), pp. 29–30.
  44. ↑ Margaret M. Condon and Evan T. Jones, "The grant of a pension of £20 per year to John Cabot, 13 December 1497" (University of Bristol, Explore Bristol Research, 2011)
  45. ↑ Margaret M. Condon and Evan T. Jones, Warrant for the payment of John Cabot’s pension, 22 February 1498 (University of Bristol, Explore Bristol Research, 2011)
  46. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;217–9, 226–7.
  47. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;214–5.
  48. ↑ Kingsford, Charles Lethbridge (2. julij 2015). Chronicles of London. Cambridge University Press. str. 329. ISBN 978-1-108-08216-7.
  49. ↑ Williamson & Skelton 1962, str. ;92–4.
  50. ↑ di Alberto, Magnaghi. »Caboto, Giovanni e Sebastiano«. Enciclopedia Italiana. Pridobljeno 6. marca 2017 – prek Treccani.it.
  51. ↑ Evan T. Jones and Margaret M. Condon, Cabot and Bristol's Age of Discovery: The Bristol Discovery Voyages 1480–1508 (University of Bristol, Nov. 2016), p. 2.
  52. ↑ Evan T. Jones (2008), "Alwyn Ruddock: John Cabot and the Discovery of America", first published online 5 April 2007, Historical Research, Vol. 81, No. 212, May 2008, pp. 242–249.
  53. ↑ "The Cabot Project", University of Bristol, 2009.
  54. ↑ Peter E. Pope and Bryn Tapper, "Historic Carbonear, Summer 2013", Provincial Archaeology Office 2013 Archaeology Review, 2013, Vol. 12, pp. 127–133, accessed 24 April 2015
  55. ↑ Mark Rendell, "17th-century coins unearthed in Carbonear" Arhivirano 24 April 2015 at Archive.is, The Telegram, 17 April 2014, accessed 24 April 2015.
  56. ↑ Evan T. Jones, "Henry VII and the Bristol expeditions to North America: the Condon documents", Historical Research, 27 August 2009
  57. ↑ Evan T. Jones and M. M. Condon, "Weston, William (d. in or before 1505)", Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, May 2010
  58. ↑ Evan T. Jones and Margaret M. Condon, Cabot and Bristol's Age of Discovery: The Bristol Discovery Voyages 1480–1508 (University of Bristol, Nov. 2016).
  59. ↑ Cutler, Miriam (2011). Buenos Aires Street Guide. LibrosEnRed. str. 16. ISBN 978-1-59754-653-9.
  60. ↑ »Signal Hill National Historic Site of Canada – History«. Parks Canada. Pridobljeno 31. avgusta 2011.
  61. ↑ Hodges, Elizabeth (1897). The Cabots and the Discovery of America. Ernest Nister / W. F. Mack & Co. Pridobljeno 20. julija 2011.
  62. ↑ Denis William Eden: John Cabot and his sons receive the charter from Henry VII to sail in search of new lands (1910), at Houses of Parliament
  63. ↑ Giovanni Caboto Club History Arhivirano 17 August 2009 na Wayback Machine.
  64. ↑ Douglas Merritt, Sculpture in Bristol (Bristol, 2002), p. 90. Note: Leta 1956 je bila ta figura označena kot "simbolična figura elizabetinskega mornarja", čeprav je kipar Charles Wheeler delo razstavil na poletni razstavi Kraljeve akademije leta 1952 kot "Številka 1423, John Cabot – skica modela za kip na Novi mestni hiši v Bristolu". Figura je oblečena v oblačila iz petnajstega stoletja, za pasom ima navigacijski instrument (astrolab) iz petnajstega stoletja in drži nekaj, kar je videti kot Cabotov patent.
  65. ↑ »Study Abroad Rome Italy – An American University Rome – About JCU«. Who Was John Cabot?. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2016. Pridobljeno 28. januarja 2016.
  66. ↑ »The Matthew of Bristol«. matthew.co.uk. Pridobljeno 2. marca 2020.
  67. ↑ »Ye Matthew Legacy – Bonavista«. Newfoundland and Labrador, Canada – Official Tourism Website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2019. Pridobljeno 2. marca 2020.
  68. ↑ »The history and seasons of the Cabot Trail on Cape Breton Island, Nova Scotia«. cabottrail.travel. Pridobljeno 2. marca 2020.
  69. ↑ »John Cabot Academy«. Pridobljeno 2. marca 2020.
  70. ↑ Crane, Nicholas (31. oktober 2010). Coast: Our Island Story: A Journey of Discovery Around Britain's Coastline. Random House. str. 76. ISBN 978-1-4090-7455-7.
  71. ↑ Knox, Paul (5. november 2012). Palimpsests: Biographies of 50 City Districts. International Case Studies of Urban Change. Walter de Gruyter. str. 128. ISBN 978-3-0346-1212-8.
  72. ↑ »Cabot Square reopens after $6.3-million facelift«. CTV News. 8. julij 2015. Pridobljeno 2. marca 2020.
  73. ↑ »New shopping centre name revealed«. BBC News. 26. februar 2007. Pridobljeno 11. aprila 2008.
  74. ↑ »History:Street Names, Areas, Monuments, Plaques« (PDF). City of St. John's Archives. 25. september 2012. str. 38–39. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 2. marca 2020.
  75. ↑ »School History«. John Cabot Catholic Secondary School. Pridobljeno 2. marca 2020.
  76. ↑ »Giovanni Caboto Park«. Edmonton Maps Heritage. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2020. Pridobljeno 2. marca 2020.
  77. ↑ Bristol, University of. »Cabot Institute for the Environment | Cabot Institute for the Environment | University of Bristol«. bristol.ac.uk. Pridobljeno 24. oktobra 2021.

Literatura

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=John_Cabot&oldid=6648169«