Geometrijska optika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Geometríjska óptika je ožje področje optike, ki obravnava preslikave žarkov brez ozira na valovno naravo svetlobe. Matematično se da pokazati, da je geometrijska optika limitni primer valovne optike, kadar je valovna dolžina svetlobe dosti manjša od razsežnosti najmanjše komponente optičnega sistema.

Geometrijska optika obravnava svetlobo kot žarke. Žarki izvirajo iz svetlobnega izvira, se odbijajo skladno z odbojnim zakonom in lomijo v skladu z lomnim zakonom.

Geometrijska optika predstavlja temelj delovanja optičnih instrumentov z lečami ali zrcali, kot so astronomski daljnogled, mikroskop ali oko. Je tudi temelj postopka sledenje žarku (ray-tracing) v računalniški grafiki.

Pojavi, ki jih geometrijska optika zaradi njihove valovne narave ne more razložiti, vključujejo uklon (s katerim je omejena tudi največja ločljivost optičnih instrumentov) in interferenco.