Geografija Brazilije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Glavna brazilska porečja

Brazilijo geografsko sestavljajo tri naravne celote. Severni del države tvorijo obronki starega nizkega Gvajanskega višavja, nekaj južneje pa se širi veliko nižavje Amazonije, na jugu je Brazilsko višavje. Amazonija se razteza od podnožja Andov do Atlantskega oceana. Stara osnova je zgrajena iz starejših kristaliničnih in paleozojskih skrilavcev, pokrita pa je z mladimi in starimi nanosi reke Amazonke. Brazilsko višavje je z rečnimi dolinami razčlenjena enolična planota, ki se postopno znižuje od visokega roba ob Atlantski obali proti zahodu in severozahodu. Gorski greben Sera je zgrajen iz odpornih, pretežno eruptivnih kamenin (Sera Domar, Sera da Mantiqueira, Sera do Espinbaco). Najvišji vrh je Bandiera (2950 m). Strmi robovi primorskih grebenov so močno erodirani. V severovzhodnem delu višavja so se razvile visoke planote chapados, ki proti obali Atlantskega oceana prehajajo v nizke ravnine sertao. Obala Brazilije je slabo razčlenjena. Prodišča zapirajo obalne lagune in jezera, najbolj sta poznani Lagoa Mirim in Lagoa dos Patos.

Podnebje, vode, rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi razsežnosti ozemlja je podnebje Brazilije različno. Jugovzhodna obala in primorje imata vlažno in vroče podnebje. Na Brazilskem višavju so poletja hladnejša in letna količina padavin manjša, samo na skrajnem severovzhodu višavja je letna količina padavin zelo majhna - 400 do 500 mm. Amazonija ima pretežno ekvatorialno podnebje z enolično razporeditvijo padavin čez celo leto - okoli 1000 mm ob morski obali in približno 2000 mm v najzahodnejših območjih. Ni letnih časov. Najjužnejši del Brazilskega višavja doseže subtropsko podnebje, ki prehaja na skrajnem jugu v zmerni pas.

Hidrografsko se Brazilija deli na tri področja, od katerih porečje Amazonke obsega okoli 60 % ozemlja države, porečje reke La Plata okoli 17 %, ostanek pa pripada porečjem rek vzhodne Brazilije. V vzhodni Braziliji se je razvilo nekaj samostojnih rečnih sistemov. V Amazoniji so nizka razvodja povzročila spajanje rečnih voda. Poznamo bifurkacijo reke Casiquiare, ki spaja porečji Amazonke in Orinoka. Brzice in slapovi ustvarjajo ovire za plovbo po velikih rekah.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Gozd pokriva velik del Amazonije, žal ga uničujejo z nesmiselnim požiganjem zaradi pridobivanja zemlje za pašništvo in poljedelstvo. Gozd je različen glede na količino dežja, kjer ga je dovolj raste igapo-džungla, kjer je bolj suho raste ete-džungla. Višje planote Brazilskega višavja so savane z redkimi in svetlimi gozdovi aravkarije (Araucaria angustifolia). Ob rekah najdemo vlažne galerijske gozdove.