Gel-Mann-Nišidžimov obrazec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (), tretjo komponento izospina () ter čudnost () osnovnega delca z njegovim električnim nabojem ().

Imenuje se po ameriškem fiziku Murray Gell-Mannu (rojen 1929) in japonskem fiziku Kazuhiku Nišidžimi (1926 – 2009).

Obrazec ima obliko:

kjer je

Prvotno so obrazec potrdili samo eksperimentalno, danes pa je del kvarkovskega modela.

Obrazec velja samo za lahke kvarke (u, d in s).

Za težke kvarke (c, b in t) je potrebno uporabiti naslednji obrazec, ki vsebuje tudi kvantna števila za čar (), dno () in vrh () :

kjer so

  • oznake enake kot zgoraj

Dodatno pa so uporabljene še oznake

  • kvantno število za čar
  • kvantno število za dno
  • kvantno število za vrh

Pri tem pa je hipernaboj enak