Francoska kolonialna arhitektura

Vietnamska predsedniška palača v Hanoju je bila zgrajena med letoma 1900 in 1906 za gostovanje francoskega generalnega guvernerja Indokine.

Francoska kolonialna arhitektura vključuje več slogov arhitekture, ki so jih uporabljali Francozi med kolonizacijo. Številne nekdanje francoske kolonije, zlasti tiste v Jugovzhodni Aziji, prej niso želele promovirati svoje kolonialne arhitekture kot prednosti za turizem; vendar je v zadnjem času nova generacija lokalnih oblasti arhitekturo nekoliko »poprijela« in jo začela oglašati. Francoska kolonialna arhitektura ima dolgo zgodovino, ki se je začela v Severni Ameriki leta 1604 in je bila najbolj aktivna na zahodni polobli (Karibi, Gvajana, Kanada, Louisiana) do 19. stoletja, ko so Francozi svojo pozornost bolj usmerili v Afriko, Azijo in Pacifik.

V Kanadi

Francoske naselbine v Kanadi segajo v sredino 16. stoletja do francoskega poraza v sedemletni vojni, kjer je Angleška krona leta 1763 kot rezultat Pariške pogodbe priključila Novo Francijo. Naselja v regijah so bila obsežna, zato se bogata arhitekturna zapuščina iz tistega obdobja kaže zlasti v mestu Québec, pa tudi v mestu Montréal ki ima precejšnje število kanadskega prebivalstva. Večina stavb, zgrajenih v francoskem kolonialnem obdobju, je uporabljala težek leseni okvir iz hlodov, nameščen navpično na prag, poteaux-sur-sol ali v zemljo, poteaux-en-terre. Za nabijanje med hlodi so uporabljali polnilo iz apnene malte ali gline, pomešane z drobnimi kamenčki (pierotage) ali mešanico blata, mahu in živalske dlake (bousillage). Velikokrat bi kasneje polnilo zamenjali z opeko. Ta metoda gradnje je bila uporabljena v državi Illinois in Louisiana. Splošne značilnosti francoskega kolonialnega stanovanja so vključevale dvignjeno klet, ki je podpirala tla primarnih bivalnih prostorov doma. Zunanje stopnice so bile še en pogost element; stopnice so se pogosto povzpele do značilne verande v polni dolžini ali galerije na fasadi hiše. Streha nad verando je bila običajno del celotne strehe. Francoske kolonialne strehe so bile strme dvokapne strehe z mansardami ali čopaste dvokapne strehe. Na verando ali galerijo se je pogosto dostopalo skozi francoska okna (vrata). Francoski kolonialni domovi na ameriškem jugu so običajno imeli zunanje stene s štukaturo.

• 
  Mesto Quebec predstavlja verjetno najboljši primer urbane kolonialne arhitekture v Severni Ameriki
• 
  Manoir Boucher-De Niverville, ki se nahaja v Trois-Rivières v provinci Quebec, je bil zgrajen sredi 17. stoletja
• 
  Château Ramezay je eden najbolje ohranjenih dvorcev v Montrealu, zgrajen leta 1705..
• 
  Maison François-Jacquet-Dit-Langevin, ki se nahaja v središču starega Quebeca, je bila zgrajena leta 1675.
• 
  Hiša LeBer-LeMoyne je bila pomembna trgovska postaja, ko je bila zgrajena v poznem 17. stoletju. Danes je v zgodovinskem muzeju v Montrealu.
• 
  Katedrala-bazilika Notre-Dame de Québec, ki se je začela leta 1647, je najstarejša cerkev v Ameriki severno od španskih kolonij na Floridi in Novi Mehiki.

V Združenih državah Amerike

Francoski kolonialni slog je bil eden od štirih domačih arhitekturnih slogov, ki so se razvili v kolonialnem obdobju v območju, ki je postalo Združene države Amerike. Drugi slogi so bili jurijanski, nizozemski kolonialni in španski kolonialni. Francoski kolonialni slog se je razvil v naseljih držav Illinois in Francoske Louisiane. Domneva se, da so nanj predvsem vplivali gradbeni slogi francoske Kanade in Karibov. Začetek je bil leta 1699 z ustanovitvijo Francoske Louisiane, vendar so ga nadaljevali še potem ko je Španija leta 1763 prevzela nadzor nad kolonialnim ozemljem. Slogi gradnje, ki so se razvili v francoskem kolonialnem obdobju, vključujejo kreolsko kočo, kreolsko mestno hišo in francosko kreolsko plantažno hiša.

• 
  Uršulinski samostan v New Orleansu, zgrajen ok. 1752. Je najstarejša ohranjena stavba iz francoskega kolonialnega obdobja v New Orleansu. Je primer štukaturne opečne gradnje.
• 
  Hiša Gabriela Peyrouxa v New Orleansu, zgrajena ok. 1780, je primer gradnje briquette-entre-poteaux (opeka med stebri).
• 
  Plantaža Lorreins, znana tudi kot stara španska carinarnica, v New Orleansu, zgrajena ok. 1784
• 
  Plantaža Destrehan blizu Destrehana, župnija St. Charles, Louisiana, zgrajena ok. 1787, deli so bili spremenjeni leta 1840, da odražajo neogrški slog.
• 
  Hiša Bequette-Ribault v Ste. Geneviève, Missouri, c. 1789 je primer gradnje poteaux-en-terre.
• 
  Hišni muzej Louisa Bolduca v Ste. Geneviève, Missouri, c. 1792 je primer gradnje poteaux-sur-sol.
• 
  Parlange Plantation House v Mixu v Louisiani je bila zgrajena c. 1754 in je zgodnji primer francoske kolonialne arhitekture v Združenih državah.

V Jugovzhodni Aziji

Bistro v središču Hanoja s secesijskim in kolonialnim dizajnom

Francoska kolonizacija treh držav v Celinski jugovzhodni Aziji – Vietnama, Laosa in Kambodže, znanih kot Francoska Indokina v 19. in 20. stoletju, je pustila trajno arhitekturno zapuščino. Večina francoskih kolonialnih stavb, ki so zdaj večinoma spremenjene za javno uporabo, je v velikih mestnih območjih in sicer v Hanoju in Hošiminh]]u (Vietnam) ter v Phnom Penhu (Kambodža).

Vietnam

Različne kolonialne stavbe in konstrukcije so postale priljubljene turistične destinacije. Glavne znamenitosti, ki so postale ikone mest, vključno s Hanojem in Hošhiminhom so:

• 
  Predsedniška palača, Hanoj
• 
  Most Long Biên
• 
  Grand Palais, zgrajena za hanojsko razstavo 1902-1903, uničena med drugo svetovno vojno
• 
  Hanoj, Tonkinska palača, v kateri je bil nekdanji francoski guverner Tonkina
• 
  Hanojska opera zgrajena po vzoru Palače Garnier v Hanoju
• 
  Hanoj, sedež Državne banke Vietnama v slogu art deco
• 
  Hanoj, Narodni muzej vietnamske zgodovine, nekdanja prva École française d'Extrême-Orient
• 
  Hanoj, vogal hotela Metropole
• 
  Stolnica sv. Jožefa, Hanoj, ki spominja na Notre Dame de Paris
• 
  Hanoj, kampus Indokitajske medicinske fakultete in Université Indochinoise
• 
  Hanoj, lokalna policijska postaja v kolonialni stavbi ob jezeru Hoàn Kiếm
• 
  Hanoj, francoska vila v okrožju Ba Đình
• 
  Hanoj, vladni urad (sedež domovinske fronte)
• 
  Hošhiminh, Mestno gledališče
• 
  Mestna hiša v Hošhiminhu
• 
  Centralna pošta v Hošhiminhu
• 
  Stolnica Notre-Dame, Hošiminh
• 
  Hotel Dalat Palace v mestu Đà Lạt
• 
  Operna hiša v Hải Phòngu

Kambodža

V Phnom Penhu:

• Centralna tržnica, Phnom Penh
• Kraljeva železniška postaja
• Hotel Le Royal
• Nacionalna knjižnica Kambodže
• Villa Picturesque[6]
• Unescova kitajsko-kmerska vila

• 
  Pošta Phnom Penh
• 
  Kraljeva železniška postaja Phnom Penh
• 
  Raffles Hotel Le Royal
• 
  Unescov urad v Phnom Penhu
• 
  Železniška postaja v Battambangu
• 
  Stavba v Kampotu

Laos

• 
  Tipična kolonialna hiša v Luang Prabangu
• 
  Hiša umetnosti in obrti v francoskem slogu v Vientianu

V Afriki

Severna Afrika

Francoska kolonialna arhitektura iz 19. in zgodnjega 20. stoletja je značilna za evropska okrožja večine alžirskih in tunizijskih mest, pa tudi za Casablanco v Maroku. Sredi 20. stoletja je Alžir postal pomembno središče modernistične arhitekture.

• 
  Bazilika Notre-Dame d'Afrique, Alžir, Alžirija
• 
  Stanovanjska stavba v Casablanci, Maroko
• 
  Stanovanjska stavba v Alžiru, Alžirija
• 
  Stanovanjska stavba na Rue Didouche-Mourad, Alžir, Alžirija (prej Rue Michelet)
• 
  Rue d'Isly v Alžiru (začetek 20. stoletja)
• 
  Lycée Bugeaud v Alžiru (začetek 20. stoletja)

Zahodna Afrika

Francosko kolonialno arhitekturo najdemo v številnih velikih in srednje velikih zahodnoafriških mestih, s posebno pomembno koncentracijo v nekdanjem glavnem mestu Saint-Louis v Senegalu.

• 
  Rue Lebon v Saint Louisu (okoli 1900)
• 
  Kolonialne hiše v Saint Louisu

Centralna Afrika

Brazzaville, glavno mesto Konga, in Douala, največje mesto Kameruna, imata veliko francoskih kolonialnih stavb.

• 
  Sedež francoskega generalnega komisarja v Brazzavillu (okoli 1896–1910)
• 
  Gospodarska zbornica v Douali, Kamerun
• 
  Palača pravice v Douali
• 
  Nekdanja rezidenca francoskega regionalnega guvernerja v Douali