Fran Tekavčič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fran Tekavčič
Portret
Rojstvo3. oktober 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Smrt6. januar 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (73 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravnik, pravoznanec, urednik, prevajalec

Fran Tekavčič, slovenski pravnik in javni delavec, * 3. oktober 1862, Kamnik, † 6. januar 1936, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (1873–1881), pravo pa je študiral na Dunaju. Leta 1893 je v Ljubljani postal samostojni odvetnik. Od 1896 se uveljavil kot odbornik odvetniške zbornice. V letih 1901–1929 je bil član izpitne komisije za odvetniške in sodniške izpite ter izpraševalec na Pravni fakulteti, od leta 1930 pa tudi član disciplinskega senata pri stolu sedmerice v Zagrebu.

Tekavčič je bil od leta 1892 dalje okoli 20 let odbornik Dramatičnega društva, dramaturg in član uprave, z veliko vnemo je tudi pospeševal razvoj dramatike in opere; prevedel je več tekstov nemških avtorjev, med drugimi tudi Augusta von Kotzebue Hišo poleg glavne ceste in Ludwiga Thome Medaljo. Leta 1896 je bil tudi sourednik Ljubljanskega zvona.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Koblar France. »Tekavčič Fran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.